Ministra za delo je prispevek za dolgotrajno oskrbo presenetil

Na četrtkovi seji bo vlada odločala tudi o morebitnem zadnjem enomesečnem podaljšanju sofinanciranja čakanja na delo, je na redni seji upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) napovedal minister za delo, družine in socialne zadeve Janez Cigler Kralj, ki je osebno bolj kot temu protikriznemu ukrepu naklonjen spodbujanju dela za skrajšan delovni čas. Razume pa, da so nekatere dejavnosti še vedno brez dela in bo tako ostalo še kar nekaj časa.

Po seji UO OZS je minister Janez Cigler Kralj med ogroženimi dejavnostmi navedel del gostinstva (gostilne v neturističnih krajih), hotelirje v velikih mestih (predvsem v Ljubljani in Mariboru), turistične prevoze z avtobusi – z začetkom šolskega leta bodo oživeli vsaj šolski prevozi – in velik del industrije srečanj, v katero spadajo sejmarji, glasbeniki, ponudniki prireditvenih prostorov od šotorov do dvoran in podobno. Na OZS po besedah njenega predsednika Branka Meha vsaj za najbolj ogrožene predlagajo financiranje čakanja na delo – brez katerega danes številnih podjetij in obrtnih delavnic že ne bi bilo več – do konca leta, a za kaj takega bi bila po ministrovih besedah potrebna zakonska sprememba, ki sicer ni neizvedljiva. Za tiste, ki še nimajo dela oziroma so njihovi prihodki minimalni, bi na OZS še vedno želeli izplačilo temeljnega dohodka.



Razpravljavci na seji UO OZS so tudi opozorili, da bi bila dobrodošla predvidljivost, saj imajo zaradi sprejemanja ukrepov v zadnjem trenutku lahko težave. V EU po ministrovih besedah opozarjajo, da težave še niso minile. Pri nas so trendi ugodni, registriranih brezposelnih je 88.000, dela je več, aktivno poteka zaposlovanje, tudi trenutno brezposelnih. Potrebe so v javnih storitvah, kot je oskrba starejših, na primer, na OZS celo opozarjajo, da za nekatere poklice ne dobijo delavcev. Obe strani pa sta večkrat opozorili, da bi bilo na številnih področjih potrebnega več usklajevanja z delojemalci v ekonomsko-socialnem svetu.

Brez glasu pri dolgotrajni oskrbi

Na OZS reševanje problematike dolgotrajne oskrbe podpirajo, močno pa nasprotujejo dodatnemu obremenjevanju. Kumulativnih prispevnih stopenj nikakor ne bi smeli zviševati. Janez Cigler Kralj, čigar ministrstvo je pri pripravi zakona »brez glasu in žal nima bistvenega vpliva«, je povedal, da je predlog ministra za zdravje Tomaža Gantarja prva varianta prvega predloga, ki pa pri višini prispevne stopnje tako kot z ministrom za finance Andrejem Šircljem niti z njim ni bila usklajena in ga je presenetila.





Vsekakor pa bo treba 325 milijonov evrov nekje poiskati, če želi država razbremeniti oskrbovance in tiste, ki plačujejo njihovo oskrbo. V NSi, ki je že doslej podpirala interese in zahteve OZS ter iz kvote katere je Cigler Kralj, predlagajo, da bi bil prispevek za dolgotrajno oskrbo podoben dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju ali celo kar njegov del. Vsekakor bo po ministrovih besedah treba najti družbeni dogovor o financiranju, model pa naj bi bil podoben tistemu v večini držav, ko gre za štiri petine javnih sredstev in le petino zasebnih, saj je pri nas razmerje ravno obratno. Na OZS vidijo vir v nižjih prispevnih stopnjah na delo, ki so najvišje v EU, ter tudi v sivi ekonomiji in delu na črno, kjer se po njihovem pretakajo ogromna sredstva, hkrati pa so nelojalna konkurenca legalnemu gospodarstvu.



Branko Meh se je pohvalil, da so v OZS v času koronavirusa opravili kar 1,2 milijona svetovanj in ogledov, da so pričakovali osip članstva, a da se je število prostovoljnih članov celo za 600 povečalo. Minister je ob pohvali dejal, da je tudi sam usmerjal ljudi po nasvete na zbornico, obveznega članstva pa vendarle ne podpira; bolj primerna rešitev bi bila plačilo zbornicam za nekatere javne strokovne naloge, ki jih opravljajo.

Predlogi obrtnikov

Obrtniki in vsi drugi, ki so si z delom zaslužili pokojnino, naj to prejemajo v polnem obsegu, tudi če še naprej delajo, seveda pa naj za to delo tudi plačujejo prispevke. Izenačita naj se fizično (obrtniško) delo in umsko, ko zdaj upokojeni izobraženci brez težav s pogodbami predavajo še naprej, na primer, je poudaril Branko Meh in opozoril še na nujnost skrajšanja pokrivanja bolniških odsotnosti na račun delodajalcev, pri daljši odsotnosti pa na neposredno financiranje zavarovalnice, ne pa da ta z zamudo refundira izplačila delodajalcev. In seveda, nobene logike ni, da zaposlenemu, ki se je poškodoval v prostem času in zunaj delovnega mesta, ali gasilcu, ki se je poškodoval pri gašenju, bolniško plačuje delodajalec.

Bivši državni sekretar za malo gospodarstvo Franc Vesel je ministra opozoril, da so bile prav strokovne službe na ministrstvu za delo, družine in socialne zadeve glavne ovire pri reševanju regresnih zahtevkov, bolniških, ... . Minister je na to priznal, da spada pod njegov resor poleg 330 uradnikov na ministrstvu še stotine drugih zaposlenih po različnih ustanovah in da uradniki potrebujejo jasne usmeritve za svoje delo, saj so profesionalci. Če teh ni, bodo delali pač tako kot že zadnjih dvajset let. Sam usmeritve že daje.

Obrtniki in podjetniki so ministra opozorili še, da postaja v gradbeništvu odsotnost paritetnih skladov – ki jih poznajo povsod, kjer naši delajo, prehiti nas lahko tudi Hrvaška – ovira, saj z dvojnim plačevanjem doma in v tujini viša stroške in niža konkurenčnost. Sedem let je že neurejeno vprašanje dodatnega zavarovanja za težje delo – kdo ga opravlja in kdo ne, še vedno določa stara jugoslovanska zakonodaja. Sploh bi to obliko kazalo odpraviti, saj tam denar samo leži, in zvišati plače. V izvoznih dejavnostih, kjer za zdaj še ni krize, se bo ta lahko pokazala z zamudo, tudi zato, ker se na zunanjih (mednarodnih) trgih ne sklepajo novi posli, saj ni sejmov, sama digitalna predstavitev pa bi znala biti premalo.