»Rešujemo stvari, o katerih se strinjamo«

»Zdrava kmečka pamet še deluje,« pravi Franc Vesel, ki je pred nastopom funkcije državnega sekretarja za malo gospodarstvo  deloval v ribniški in slovenski obrtni zbornici, 34 let pa je imel tudi lesostrugarsko obrt.
 

OZS je vladi posredovala 136 zahtev, ki so razdeljene v pet sklopov. Kaj je bistveno?

V sklopu zdravstvenega sistema je najbolj problematičen regresni zahtevek, ker lahko majhna malomarnost samostojnega podjetnika, ki jamči z vsem svojim premoženjem, finančno uniči. V sklopu davčnega sistema pa predlagamo več rešitev, da bi bili davki zastavljeni tako, da bi človek imel interes delati. Pomembno je, da v domačem okolju nimaš previsokih fiksnih stroškov, ker drugače ne boš konkurenčen Italijanom, Bolgarom, Kitajcem ... Zato je pomembno, da davki ostanejo, kot so, ali se lahko še malo znižajo.
 

Kaj je najpomembnejša zahteva o trgu dela?

Ključen je odpovedni razlog, ker je zaposlenega težko odpustiti. Zgledovati bi se morali po Skandinavcih, ki imajo poseben sklad, ki omogoča fleksibilnost in delavcu takoj najdejo drugo delo. Nihče se ne boji, da bo ob delo, ker ve, da bo takoj dobil novo.
 

Četrti sklop je izobraževanje?

Obrtniki in podjetniki nimajo ustreznega kadra z znanjem. Zato zagovarjamo vajeniški sistem in vertikalno prehajanje, tako da lahko nekdo od vajenca pride vse do doktorata, kot na primer direktor BMW. Nekdo, ki gre skozi različne ravni izobraževanja, torej od vajenca navzgor, ima znanje, ki ga gimnazijec ne bo imel nikoli. Danes so problematični predvsem starši, ki otrokom govorijo, naj ne gredo v poklicne šole, ker bodo imeli umazane roke. Čeprav na primer mojstri, ki polagajo parket, lahko zaslužijo bolje kot nekdo z diplomo.
 

Kaj bi izpostavili iz sklopa zahtev, povezanih s poslovnim okoljem?

Prevelika je obremenitev z različnimi dajatvami, od plačevanja avtorskih pravic za predvajanje glasbe naprej. Toda v nekaj mesecih smo dosegli nekaj sprememb, kot je plačevanje prispevkov z eno položnico in ne več s štirimi. Obrtniki smo v dvajsetih letih na račun položnic bankam plačali okoli 200 milijonov evrov provizij. Uspešno rešujemo tudi probleme avtoprevoznikov, ki so stali v kolonah na mejah. Medresorska skupina je pogledala konkretne primere in bodo na Gruškovju z nekaj gradbenimi deli odprli še en vozni pas, podobno je bilo na Obrežju. Rešitev je še nekaj, tako da vidim, da zdrava kmečka pamet še deluje.
 

Zahteve vnašate tudi v enotno zbirko ukrepov, po ministrstvih pa preverjate roke izpolnitve. Verjetno za teh 136 zahtev ni enotnega roka?

Ne. Pa tudi vse zahteve niso uresničljive, ker nekatere posegajo v interese drugih skupin, kot na primer 23c zahteva, da bi prvi dan bolniške šel v breme delavca. Tega sindikati zagotovo ne bodo sprejeli. Toda od teh 136 zahtev jih je okoli 30, ki imajo že določen datum, do kdaj morajo biti rešene. To je prvi korak. Rešujemo stvari, o katerih se strinjamo, potem pa se bomo lotili zadev, o katerih razmišljamo podobno. In potem naprej. Gore ne bom premaknil, kamenčke pa, in morda se zaradi njih premakne tudi kakšna skala.