Neomejen dostop | že od 9,99€
V marcu je povprečna letna stopnja inflacije pri nas znašala v povprečju 5,4 odstotka, kar je nekaj manj kot mesec prej (6,9 odstotka). Glavni vzrok za to so začasno nižje cene električne energije, ta se je na letni ravni zaradi začasne oprostitve plačila določenih prispevkov pocenila za 29,8 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu (Surs)
Največji vpliv na letno inflacijo so imele višje cene naftnih derivatov: bencin se je podražil za 30,3, dizelsko gorivo za 29,5 in tekoča goriva za 12,1 odstotka, hrana pa se je v povprečju podražila za 6,9 odstotka. Sicer pa so se cene blaga v zadnjem letu povprečno zvišale za 6,7, cene storitev pa za 2,8 odstotka. Trajno blago je bilo dražje za 8,8, blago dnevne porabe za 6,7 in poltrajno blago za 4,4 odstotka, so izračunali statistiki.
Merjeno z evropsko primerljivim harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin je bila sicer letna inflacija nekaj višja, šestodstotna. V marcu 2021 je bila, denimo, le 0,1-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 3,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta je, denimo, znašala minus 0,8-odstotka).
Državni statistiki so ugotovili še, da je primanjkljaj sektorja država lani znašal dobrih 2,7 milijarde evrov ali 5,2 odstotka BDP. Bruto dolg sektorja država je konec leta 2021 zvišal 38 milijard 858 milijonov evrov in je znašal 74,7 odstotka BDP.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji