Slovence skrbi rast cen, ne podpirajo pa vlaganja v vojsko

Mnenja Slovencev in državljanov EU glede posledic in skrbi v povezavi z vojno v Ukrajini so v precejšnji meri usklajena, je pokazala mednarodna raziskava. Slovenci so sicer najbolj zaskrbljeni zaradi rasti cen in možnosti svetovne vojne, dodatnemu vlaganju v obrambo in skupni evropski vojski pa so manj naklonjeni od povprečja EU.

Raziskava o vojni v Ukrajini in njenih posledicah je v marcu potekala pod okriljem organizacije za javnomnenjske raziskave Gallup International, zajela pa je 24 držav članic EU, tudi Slovenijo, ter Švico in Srbijo.

Večina meni, da bi morala imeti EU aktivnejšo vlogo v globalni politiki

Splošno zaupanje Slovencev v EU dosega slabih 60 odstotkov, natanko polovica pa meni, da je povezanost članic EU trenutno močna ali zelo močna, kažejo rezultati raziskave. Največ povezanosti čutijo na Švedskem in Finskem, najmanj pa na Češkem, v Grčiji in Bolgariji.

Dobre tri četrtine Slovencev (77 odstotkov) meni, podobno kot Evropejci v povprečju, da bi morala EU imeti bolj aktivno vlogo v globalni politiki. S tem se strinja manj Dancev, Avstrijcev, Srbov in Švicarjev. Najbolj so povečanju vloge EU naklonjeni na Portugalskem, na Poljskem in v Litvi.

Slovenci so glede vojne v Ukrajini zaskrbljeni podobno kot povprečen državljan EU. Skoraj vse skrbi inflacija in rast cen, 75 odstotkov Slovencev pa je zaskrbljenih zaradi slabitve slovenskega gospodarstva kot posledice sankcij proti Rusiji in zaradi možnosti vojne svetovnih razsežnosti. Ob tem se 67 odstotkov Slovencev boji pomanjkanja energentov, 64 odstotkov pa možnosti uporabe jedrskega orožja s strani Rusije. Skoraj 90 odstotkov Slovencev ocenjuje, da smo energetsko odvisni ali zelo odvisni od dobave iz Rusije.

Le 26 odstotkov Slovencev meni, da bi morali povečati sredstva za obrambo. FOTO: Blaž Samec/Delo

V usposobljenost vojske verjame le tretjina državljanov

Le tretjina Slovencev meni, da je državna vojska na splošno ustrezno opremljena in usposobljena, so sporočili iz Mediane. To je manj od povprečja v Evropi, kjer okrog 45 odstotkov prebivalcev ocenjuje, da so njihove državne obrambne sile opremljene ustrezno ali zelo ustrezno.

Po drugi strani pa Slovenci ne podpirajo večjega vlaganja v vojsko. Le 26 odstotkov Slovencev meni, da bi morali povečati sredstva za obrambo, medtem ko na ravni EU to podpira 52 odstotkov ljudi. Ob tem 34 odstotkov Slovencev meni tudi, da bi morali sredstva za obrambo še zmanjšati, kar je najvišji odstotek med vsemi članicami EU.

Glede skupne evropske vojske so bili anketirani Slovenci povsem razdeljeni – polovica ji je naklonjena, polovica ne, medtem ko je v povprečju skupni vojski naklonjenih 60 odstotkov Evropejcev. V največji meri tej ideji nasprotujejo Srbi.

Za tretjino Slovencev sankcije proti Rusiji preblage

Podobno velja tudi za oceno strogosti sankcij proti Rusiji. Kot ustrezne jih ocenjuje 42 odstotkov Evropejcev in 47 odstotkov Slovencev, približno tretjina Slovencev pa meni, da bi jih lahko še zaostrili. Sankcije na drugi strani kot prestroge ocenjuje skoraj tri četrtine Srbov.

Slovenci so sprejemu beguncev iz Ukrajine na splošno naklonjeni v enakem deležu kot Evropejci, vendar pa so v primerjavi z EU bolj na strani reguliranega in manj na strani neomejenega sprejemanja ljudi iz Ukrajine. Še več nasprotovanja je v Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem.