Posledice vojne in rast cen krojijo napovedi

V kratkem bo znana nova Umarjeva pomladanska napoved gospodarskih gibanj, s katero se bo, kot običajno, najprej seznanila vlada. Nove projekcije so še zaupne narave, gotovo pa lahko predvsem zaradi dogodkov v zunanjem okolju pričakujemo nekaj sprememb pri gospodarskih obetih za letos in prihodnje leto.

Spomnimo, Umar je svojo zadnjo, jesensko napoved, na kateri temeljita tudi državna proračuna za letos in prihodnje leto, pripravil pred pol leta, sredi septembra lani. Takrat je za lani napovedal zvišano 6,1-odstotno gospodarsko rast, ki naj bi se letos postopno umirila na še vedno visokih 4,7 odstotka, prihodnje leto pa na 3,3 odstotka. Državni statistični urad je nato konec februarja postregel z izračuni, da je bila lanska rast BDP za kar dve odstotni točki višja, 8,1 odstotna, revizija tega podatka bo znana do septembra. Precej višja lanska osnova pomeni prvega od razlogov za verjetno znižanje letošnje napovedi.

Drugi, bolj vsebinski vzrok za verjetno znižanje letošnjih projekcij pa so seveda zaostrena dogajanja v mednarodnem okolju. Omenimo le višje cene energentov, surovin in hrane, širše posledice ruske agresije v Ukrajino, ki so že znižale gospodarske napovedi v evrskem območju in tudi širše.

Prva se je na nove razmere odzvala ECB, ki je že za pol odstotne točke znižala napoved letošnje gospodarske rasti za celotno evrsko območje, in sicer s 4,2 na 3,7 odstotka, pri tem pa je pripravila še dva slabša scenarija, negativni in ostrejši, po katerih bi se rast v evrodeželi spustila na 2,5 oziroma 2,3 odstotka. Tudi po simulaciji ekonomskih in socialnih posledic vojne v Ukrajini, ki jo je predstavila OECD, bi lahko bila letošnja gospodarska rast v evrskem območju za skoraj poldrugo točko nižja od predvidevanj pred rusko agresijo.

Drugi še večji popravek, a seveda navzgor, je mogoče pričakovati pri inflaciji. Umar je septembra za letos napovedal povprečno dvoodstotno inflacijo pri nas in njeno znižanje na 1,9 odstotka leta 2023. Vmes smo bili priča rasti cen, predvsem energentov in surovin, ki so jo še pospešile posledice agresije v Ukrajini.

Tudi tu so že odzvale mednarodne institucije: ECB je napoved letošnje povprečne inflacije nedavno krepko zvišala, s 3,2 na 5,1 odstotka, za dve odstotni točki je letošnjo inflacijsko napoved zvišala tudi OECD. Po ugotovitvah Banke Slovenije se domača inflacija krepi, visoke cene energentov prehajajo v podražitve hrane, drugega blaga in storitev, s tem pa se zvišujejo tveganja za daljše obdobje višje inflacije.