Inflacija ne popušča: kruh v letu dni za petino dražji

Marca je bila letna inflacija pri nas višja in znova dvoštevilčna. Drobnoprodajne cene so se na letni ravni zvišale za 10,5 odstotka, na mesečni pa so ostale nespremenjene, ugotavljajo na statističnem uradu (Surs). Februarja je sicer medletna inflacija znašala 9,3 odstotka.

K visoki letni inflaciji so največ prispevale višje cene hrane in električne energije (delna odprava ukrepov za omilitev posledic energetske draginje, uvedenih marca lani). Cene blaga so se v povprečju zvišale za 12,4, cene storitev pa za 6,9 odstotka. Največ, 2,9 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale za 19,1 odstotka višje cene hrane; meso se je podražilo za 18,2, kruh in izdelki iz žit za 20,1 ter mleko, sir in jajca za 24,4 odstotka. Visoka rast cen električne energije (za 49 odstotkov) je bila med drugim posledica delne odprave ukrepov za omilitev posledic energetske draginje, uvedenih pred letom dni; višje cene električne energije so inflacijo zvišale za 1,2 odstotne točke.

Pri nas inflacija navzgor ...

Medletna rast cen v Sloveniji je bila marca najvišja v zadnjih sedmih mesecih in skoraj dvakrat višja kot marca lani, ko je znašala 5,4 odstotka.

Inflacija_Marec 2023 Foto Gm Igd

In kako kaže za naprej? Po vseh napovedih naj bi se v prihodnjih mesecih rast cen začela umirjati, tudi zaradi učinka visoke lanske osnove. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v nedavni pomladanski gospodarski napovedi povprečno letno stopnjo inflacije letos zvišal na 7,1 odstotka, konec leta pa naj bi medletna rast cen znašala 5,1 odstotka. Inflacijo naj bi letos poganjale višje cene storitev, če ne bo zunanjih šokov, pa naj bi se zmanjšal inflacijski prispevek energentov. Prispevek dražje hrane k inflaciji naj bi ostal visok, a naj bi se postopoma nižal.

... v državah z evrom pa navzdol

Medtem ko se inflacija pri nas zdaj ponovno zvišuje, pa se v evrskem območju opazno niža. Tak trend je sicer za Slovenijo značilen, saj se inflacijski trendi iz zunanjega okolja pri nas vedno pokažejo z nekajmesečnim zamikom. Konec marca je medletna rast cen v državah z evrom v povprečju znašala 6,9 odstotka (februarja še 8,5 odstotka), kar je najmanj po začetku ruske agresije v Ukrajini lanskega februarja. A to ne pomeni bistveno manjšega pritiska na Evropsko centralno banko, da še naprej zvišuje svoje obrestne mere. Odločevalce v Frankfurtu zadnje čase skrbi predvsem vse višja osnovna inflacija (rast cen brez učinkov hrane in energentov), ki se je zdaj povzpela na 5,7 odstotka.

Dolg države se je znižal pod 70 odstotkov BDP

Surs je sicer včeraj objavil tudi podatek o relativnem znižanju deleža državnega dolga v BDP. Konsolidirani bruto dolg države se je sicer lani zvišal za dobre 2,3 milijarde, na nekaj več kot 41,2 milijarde evrov. Zaradi visoke nominalne rasti bruto domačega proizvoda, h kateri je nekaj prispevala tudi inflacija, pa se je lani delež dolga v BDP medletno znižal, in sicer s 74,5 na 69,9 odstotka.