Luka Trst ima soglasje države za osmi pomol

Luka Koper je za prihodnjih pet let napovedala obsežna vlaganja v svoj razvoj (v višini 785 milijonov evrov), vendar tudi druga severnojadranska pristanišča ne počivajo. Tržaško je prve dni leta dobilo soglasje italijanske države za investicijo v osmi pomol, kjer bosta država in nemško logistično podjetje HHLA iz Hamburga verjetno prihodnje leto začela graditi še en velik kontejnerski terminal v Trstu.

Odločitev hamburškega pristanišča za večja vlaganja v tržaški kontejnerski terminal in italijanska državna finančna podpora sta najlepši dokaz, da postaja severni Jadran obetaven in pomemben logistični koridor, ki že zdaj prevzema del ladijskega tovora za velik del Evrope, v prihodnjih letih pa se bo glede na vsa obstoječa in napovedana vlaganja ta južna transportna pot še dodatno razvila. Luka Koper je decembra podpisala 153 milijonov evrov vredno pogodbo z izvajalcem (Kolektor Koling Inženiring in Kolektor CGP) za dograditev severnega dela prvega pomola, ki bo omogočil, da bodo v Kopru lahko pretovorili približno 50 odstotkov več kontejnerjev kot zdaj. Zdajšnji prvi pomol omogoča 1,2 milijona pretovora kontejnerjev na leto, lani so dosegli absolutni rekord z več kot 1,13 milijona zabojnikov in obdržali primat na Jadranu. Po dograditvi pomola, skladiščnih površin in opreme (čez tri leta) pa bodo lahko pretovorili 1,8 milijona kontejnerjev.

Konkurenca seveda ne spi. Pomembna razlika med tržaškim in koprskim pristaniščem je v tem, da bo morala Luka Koper za tako veliko naložbo po dolgih letih najeti nekaj bančnega posojila (dve banki, OTP in Sparkasse, sta ji ga konec leta odobrili 77 milijonov evrov). V tržaško luško infrastrukturo pa večinoma investirata država (z velikim deležem evropskih sredstev) in zasebni kapital. Medtem ko v tržaško pristanišče vlaga država, koprsko pristaniško podjetje državi (in lastnikom) plačuje milijonske dividende od dobička, ki ga ustvarja celo v kriznih razmerah, kakršne so bile na pomorskem trgu lani.

Osmi pomol za 1,6 milijona kontejnerjev

Italijanska vlada je prve dni januarja v uradnem listu objavila namero, da bo tržaški pristaniški upravi za osmi (kontejnerski) pomol namenila 207 milijonov evrov. Družba HHLA, katere lastnika sta mesto Hamburg (50,1) in švicarsko ladjarsko podjetje MSC (49,9), pa bo za osmi pomol dodala še 109 milijonov evrov. Naložba v osmi pomol bo torej znašala 316 milijonov evrov, približno dvakrat več kot povečanje koprskega kontejnerskega pomola. Koprski dodatek bo dodal 326 metrov obale za privez ene večje ali dveh manjših ladij in skoraj sedem hektarov skladiščnih površin. Osmi pomol pa bo dolg 860 metrov (za več kot dve ladji matici) in širok 100,5 metra, kar pomeni več kot 8,5 hektara površin.

Tržaško podjetje HHLA PLT bo osmi pomol gradilo tik ob svoji večnamenski logistični platformi, ki so jo zgradili v minulih letih in meri 27 hektarov. In tik ob lani opuščeni okoljsko zelo negativni tržaški železarni v Škednju (del Trsta). HHLA je sprva napovedovala, da bi terminal radi zgradili do leta 2028, zdaj pa že govorijo o letu 2030, saj se tudi v Italiji birokratski postopki za pripravo velikih projektov vlečejo. Pristaniška uprava bo zdaj več mesecev pripravljala javno naročilo, potem pa še nekaj časa zbirala dokumentacijo, soglasja in dovoljenja za gradbeno dovoljenje. Tržaško pristanišče bo z osmim pomolom pridobilo zmogljivost dodatnih 1,6 milijona kontejnerjev na leto. Na sedanjem sedmem pomolu ima podjetje TMT (v lasti ladjarja MSC) prostora za nekaj več kot 900.000 kontejnerjev, še več kot 100.000 pa bi jih lahko pretovorili na logistični platformi PLT v upravljanju HHLA, ki je namenjena tudi ladjam ro-ro, generalnemu in projektnemu tovoru.

Luka se trudi posodobiti železniške povezave

Italijanska država in italijanske železnice pri tem izdatno pomagajo tržaškemu pristanišču s posodabljanjem železniške infrastrukture. Iz tržaškega pristanišča je do pred nekaj leti vodila samo ena proga, večinoma skozi predorski sistem pod Trstom. Poleti 2020 pa so začeli obnovo stare proge Transalpine, ki pelje približno 14 kilometrov po precej strmi progi (podobno strmi, kot je zdajšnji koprski tir s Krasa do Kopra). Transalpina je bila več let zaprta, vendar je zdaj zasilna povezava, namenjena zgolj prevozu kontejnerjev. To staro progo in predore že več let prenavljajo. Za obnovo proge iz tržaškega pristanišča je država namenila 280 milijonov evrov večinoma evropskih sredstev.

Tik ob osmem pomolu bodo tako zgradili železniško tovorno postajo z več tiri za prevoz kontejnerjev. Nedaleč stran je tovorno postajališče Sv. Andrej (Campo Marzio), kjer načrtujejo deset tirov za 750 metrov dolge kompozicije. Na leto od tam pelje kakih 10.000 vlakov (iz Luke Koper 23.000), vendar tržaški pristaniški sistem načrtuje, da bi jih dolgoročno lahko peljalo 25.000.

Madžari se vračajo na morje

V Žavljah, na obali nasproti opuščene škedenjske železarne (in načrtovanega osmega pomola), pa je madžarsko podjetje Adriaport blizu Milj začelo graditi svoje težko pričakovano madžarsko okence v svet. Na območju zdavnaj opuščenih cistern za nafto in naftne derivate bodo zgradili 650 metrov dolgo obalo in nekaj manj kot tri hektare velik terminal, o katerem ni povsem jasno, katere vrste tovora bodo pretovarjali na njem. Madžarsko podjetje mora poglobiti morje na 13 metrov, predvidena investicija je 200 milijonov evrov. Seveda računajo tudi na cestni priključek na tržaško obvoznico in železniške tire do omrežja, ki pelje skozi Trst (ali skozi Opčine) proti notranjosti Evrope. Madžari napovedujejo, da bodo na dan odpravili od šest do osem vlakov, torej kakih 2000 na leto. Temu projektu pravijo »vrnitev Madžarske na morje«.

Tržaško pristanišče je v 11 mesecih pretovorilo 770.000 kontejnerjev ali dober odstotek manj kot leto prej (Koper jih bo imel štiri odstotke več), poleg tega 270.000 tovornjakov (kar je dva odstotka manj), za 73 odstotkov je (na račun zaprte železarne) upadel pretovor razsutih tovorov. So pa imeli skoraj 38 milijonov ton tekočih tovorov (skoraj desetino več) in v 11 mesecih samo 7261 vlakov ali 12,5 odstotka manj kot leto prej v istem obdobju. Precej bolje gre Trstu s potniki na križarkah, saj je v 11 mesecih Trst s potniškimi ladjami obiskalo kar pol milijona turistov, to je devet odstotkov več kot leto prej. Mesto je s pomočjo pristanišča tudi turistično močno napredovalo.