Neomejen dostop | že od 9,99€
»Razmere v logistiki so zapletene, kontejnerske ladje z Daljnega vzhoda zamujajo, cene ladijskih voznin padajo, ladjarji napovedujejo okrnjene servise z Daljnega vzhoda, dodatno tveganje pomeni zaostrovanje na Bližnjem vzhodu,« je letošnje poslovanje nadzornikom včeraj opisala predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan. Toda devetmesečni rezultati poslovanja v koprskem pristanišču so dobri. Zaposlene in člane pristaniške skupnosti pa zdaj bolj skrbi, kaj se bo izcimilo iz dolgotrajnega postopka imenovanja popolne uprave.
Sedanja dvočlanska uprava v Luki Koper dela dobro, pravijo zaposleni iz različnih služb in funkcij pristaniške skupnosti. Bolj jih skrbi, zakaj nadzorniki tako dolgo zavlačujejo z imenovanjem manjkajočih članov uprave. Razpis zanje so objavili avgusta, prijave pa prejeli do 15. septembra. Kadrovska agencija je v ožji izbor uvrstila šest imen kandidatov. Kandidacijski postopki potekajo strogo zaupno.
Kadrovska komisija nadzornega sveta je prejšnji teden zaslišala štiri kandidate. In sicer sedanjo predsednico uprave Nevenko Kržan, ki ima po mnenju naših virov tudi največ možnosti, da ostane predsednica, Gorazda Jamnika (iz Zavarovalnice Triglav), ki je že delal v Luki Koper kot vodja službe za finance v času uprave Gregorja Veselka in Tomaža Martina Jamnika, vodjo letaliških storitev iz Fraporta Slovenija Janeza Krašnjo in nekdanjega predsednika uprave Intereurope Ernesta Gortana. Po naših informacijah so se nadzorniki podjetja dogovarjali o tem, da bi omenjene kandidate zaslišali prihodnji teden. Več zaposlenih pa nam je izrazilo skrb, da bi tudi tokrat sledilo politično kadrovanje, ki ne upošteva strokovnih meril. Bojijo se, da bi politični kadri lahko vnesli nesoglasja pri odločanju v upravi, kar je Luki Koper v preteklosti že večkrat povzročalo zaplete in težave.
Luka Koper je v prvih devetih mesecih leta 2023 presegla načrtovane kazalnike poslovanja. Čisti prihodki od prodaje so znašali 234 milijonov evrov, kar je podobno lanskemu devetmesečju in za osem odstotkov bolje od načrtovanega. Več prihodkov so imeli na račun večjega pretovora kontejnerjev in avtomobilov, tudi na račun večjega obsega polnjenja in praznjenja zabojnikov ter doseženih višjih cen storitev. Prihodki iz skladiščnin pa so se znižali.
V Luki so najbolj veseli, da so v devetih mesecih pretovorili 812.000 zabojnikov (štiri odstotke več), medtem ko so v Trstu, na primer v desetmesečnem (ne povsem primerljivem obdobju) imeli za skoraj štiri odstotke manjši pretovor kontejnerjev (708.000). Na področju avtomobilov so podatki še boljši: pretovorili so 692.000 avtomobilov, to je kar 22-odstotna rast. Avtomobilski terminali so tudi sicer v vseh evropskih pristaniščih zelo zasedeni.
Luka Koper naj bi prihodnje leto ustvarila skoraj 324 milijonov evrov prihodkov, torej sedem odstotkov več kot letos. Nekoliko več je tudi kontejnerjev in avtomobilov, celokupni obseg pretovora pa ne bo višji od 22,6 milijona ton. Še vedno je to daleč od rekordnih 24 milijonov leta 2018.
Skupni pretovor v Luki Koper je v devetih mesecih znašal 16,8 milijona ton in se je znižal za štiri odstotke. V desetih mesecih se je v tržaškem pristanišču pretovor vsega blaga (ne upoštevajoč nafte) zmanjšal za 6,7 odstotka in je znašal 14,9 milijona ton.
Poslovni rezultati Luke so sicer boljši od načrtovanih, vendar nikakor ne tako visoki, kot so bili lani, po nepričakovano visokem rekordnem poslovnem letu. Nadzorniki ocenjujejo, da bodo letos v vsem letu 2023 od prodaje dosegli 303 milijone evrov čistih prihodkov (lani so jih na koncu leta 313 milijonov). Najpomembnejši vzrok za lansko izjemno rast so bili visoki prihodki od skladiščnin, ki jih letos ni toliko, saj blago hitreje potuje iz pristanišča, kar kaže na boljšo celokupno logistično storitev.
Tudi čisti poslovni izid bo letos precej višji od načrtovanega, dosegel naj bi približno 45 milijonov evrov, toda lani so dosegli kar 73 milijonov čistega dobička. Rast bodo dosegli tudi pri kontejnerjih (ocenjujejo na 1,061 milijona pretovorjenih) in 893.000 avtomobilov (to bo 11-odstotna rast). Skupaj naj bi dosegli 22 milijonov ton pretovora.
Za tolažbo: v Trstu ne bodo dosegli pretovora milijona kontejnerjev, kot je na začetku leta upal njihov prvi mož Zeno D'Agostino. Zdaj D'Agostino sporoča, da uspešno kljubujejo pretresom na svetovnem logističnem trgu. V Trstu so skupaj z naftnimi derivati v desetih mesecih pretovorili 46,7 milijona ton blaga, od tega 31,4 milijona ton tekočih tovorov. Za skoraj sedem odstotkov se je zmanjšalo število tovornjakov iz Turčije (na 250.000). V Trst je pripeljalo ali odpeljalo tudi 7600 vlakov (šest odstotkov manj). Dosegajo pa v Trstu vrtoglave številke na področju turističnih potniških ladij, saj je v desetih mesecih Trst obiskalo 436.000 potnikov s turističnih križark, skoraj deset odstotkov več kot leto prej.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji