Tretja velika ladja na zeleni metanol za prvi obisk v Evropi izbrala Koper

Najnovejša Maerskova ladja Astrid Maersk, tretja velika ladja na svetu, ki pluje na zeleni metanol, je za prvi obisk v Evropi izbrala Luko Koper. »Pri Maersku smo zares pionirji na področju razogljičenja pomorskega prometa. Noben drugi ladjar na svetu nima take ladje. Do leta 2040 bi radi imeli vseh 750 ladij na podoben pogon, ki ne ustvarja ogljičnega odtisa,« je v koprskem pristanišču povedal direktor Maerska za Vzhodno Evropo Ivić Vodopija.

Astrid Maersk je dolga 350 in široka 53 metrov, pluje lahko s hitrostjo 21 vozlovi. Natovorila bi lahko 29.000 afriških slonov. V resnici pa pelje 16.592 kontejnerjev. Foto Jaka Ceglar

Vplutje Astrid Maersk v Koper je bil praznik za Luko, saj je še en dokaz več, da koprsko pristanišče misli resno, ko vse sile usmerja v zeleni prehod. Astrid je zadnji krik ladijskega zelenega prehoda, šele tretja (druga velika) kontejnerska ladja največjega kontejnerskega ladjarja na svetu, ki je ladjo aprila prevzel v južnokorejski ladjedelnici Hyundai Heavy Industries, jo kmalu zatem krstili v Jokohami na Japonskem in z metanolom napolnil njene rezervoarje v Šanghaju.

V svoje rezervoarje lahko natoči 16.000 kubičnih metrov metanola, kar zadostuje, da prepluje pot od Šanghaja do Kopra in nazaj, ne da bi ji bilo treba dotočiti gorivo. To, da lahko opravi 41.400 kilometrov dolgo pot, je pomembno zato, ker v Sredozemlju ni še nikjer infrastrukture, ki bi omogočala oskrbo z zelenim metanolom. Zeleni metanol je tisti, ki je pridobljen v celoti iz obnovljivih virov energije. Seveda pa ima ladja motorje, ki jih lahko poganjajo tudi tradicionalna goriva iz naftnih derivatov.

Tako so sprejeli ladjo, ki pomeni prelomnico v ladijskem prometu. Foto Boris Šuligoj

»Pri Maersku si želimo, da bi vsi ladjarji sledili tej brezogljični tehnologiji. Ladjar bi rad do leta 2040 razogljičil celotno dejavnost podjetja. Predelali bi motorje v vseh novejših ladjah ali naročili nove ladje. V floti jih je 750, vendar vzporedno poteka tudi postopek razogljičenja tudi na 70 terminalih po svetu, v skladiščih in letalih. Trenutno je največji problem oskrba z metanolom zaradi visokih stroškov, ki jih je treba investirati v potrebno infrastrukturo, toda ta strošek se bo z zelenim prehodom v svetu prevešal v korist okoljsko naprednih tehnologij.

Za zeleno tehnologijo se odločamo tudi zaradi strank, ki vse bolj zahtevajo, da njihovo blago v vseh fazah proizvodnje in transporta izpolnjuje zaveze brezogljičnega odtisa,« je povedal Vodopija in pritrdil, da zdaj njihove ladje še plujejo okoli Afrike, vendar verjame, da se bo blokada Sueza končala in da bodo z zeleno verigo, ki jo vzpostavljajo s tremi jadranskimi pristanišči (po Kopru ladja obišče še Trst in Reko), to postala prednost in ne več alternativa severnoevropskim pristaniščem. Letos in naslednje leto bo Maersk prevzel še 15 velikih kontejnerskih ladij matic.

Eden največjih ladjarjev na svetu s temi ladjami dokazuje, da želi do leta 2040 doseči ničelno emisijo toplogrednih plinov. Foto Boris Šuligoj

Luka Koper trdi, da ne bo krize s tovorom

Državni sekretar z ministrstva za infrastrukturo Andrej Rajh je ob včerajšnjem sprejemu Astrid Maersk v Kopru dejal, da je tudi slovenska država podprla agendo svetovne pomorske organizacije IMO, da bi do leta 2050 povsem razogljičili pomorski promet. V Luki Koper so se pridružili pristaniščem, ki spodbujajo okoljsko naravnane ladje z nižjimi pristojbinami. Vsaka taka ladja dobi ob vplutju v Koper tisoč evrov popusta na pristojbine.

Tako se morajo ob zgodovinskem vplutju ovekovečiti predstavniki najbolj zaslužnih. Foto Boris Šuligoj

Član uprave Gregor Belič je dejal, da je prihod ladje Astrid Maersk v Koper dokaz dobrega sodelovanja, ki ga z Maerskom še dopolnjujejo, saj z novoustanovljeno alianso Gemini ohranjajo neposreden servis z Daljnega vzhoda in ostajajo glavna vstopna točka v srednjo Evropo.

Belič je ponovil, da bo Luka Koper v štirih letih investirala 785 milijonov sredstev, od tega sto milijonov za elektrifikacijo pomolov. Zavrnil je izjave Jožeta P. Damijana o krizi, ki naj bi prizadela pristanišča. »Nasprotno, imeli bomo več tovora, kot ga bomo lahko sprejeli in prepeljali,« je dejal Belič.