Ljudska obveznica za razvoj kapitalskega trga

Slovenija bo marca izdala novo serijo ljudskih obveznic, s katerimi želi ponoviti lansko izdajo. Minister za finance Klemen Boštjančič je napovedal, da bo vpis potekal med 10. in 21. marcem, obveznice pa bodo izdane 28. marca. Obveznice bodo imele fiksno obrestno mero 2,75 odstotka, njihova ročnost bo tri leta. Po besedah državne sekretarke Nikoline Prah obseg izdaje ne bo omejen, cilj pa je podoben odziv kot lani, ko je država izdala za 260 milijonov evrov obveznic.

Slovenija izdaja novo serijo ljudskih obveznic, kakšna bo obrestna mera?

Minimalni vpis bo tisoč evrov, medtem ko bo posamezni vlagatelj lahko kupil največ 250.000 obveznic. Obresti bodo neobdavčene do višine tisoč evrov. Obveznice bo mogoče kupiti pri štirih distributerjih – bankah NLB, OTP, BKS in borznoposredniški hiši Ilirika, ki bodo omogočili vpis na približno 260 vpisnih mestih po Sloveniji. Po izdaji bodo ljudske obveznice uvrščene na borzo, kar bo vlagateljem omogočilo trgovanje na sekundarnem trgu. Vlada s to izdajo nadaljuje prakso, ki je lani pritegnila številne slovenske vlagatelje, saj ljudske obveznice omogočajo stabilno in varno naložbo v časih negotovih gospodarskih razmer, je povedal Boštjančič. Lani se je skoraj deset tisoč državljanov odločilo za nakup tako imenovane ljudske obveznice. Odprtih je bilo več kot pet tisoč novih trgovalnih računov. Skupaj je v Sloveniji odprtih približno 94.000 trgovalnih računov. Ministrstvo sicer računa, da bodo distributerji novim strankam ponudili ugodnejše pogoje za vodenje trgovalnih računov, podobno kot so to naredili lani.

Zbiranje sredstev pri prebivalstvu običajna praksa

Z vplačilom ljudske obveznice bodo državljani denar posodili Republiki Sloveniji – za tri leta. FOTO: Leon Vidic

»Nujno je, da se državljanom in vlagateljem na Ljubljanski borzi ponudijo obveznice, saj se je treba zavedati, da so delniški trgi visoko. Po našem mnenju je previdnost vlagateljev trenutno več kot nujna, zato je prav, da imajo možnost vlaganja v vrhunske, nizko tvegane obveznice, pri čemer lahko prerazporedijo večji del svojega premoženja. Izdaja nove ljudske obveznice je tako gotovo pozitiven korak, ki Slovenijo približuje razvitim državam, kjer je neposredno zbiranje sredstev pri prebivalstvu običajna praksa. Dober primer je Italija, ki redno financira svoje potrebe z izdajo obveznic malim vlagateljem. Takšen pristop ne le zmanjšuje odvisnost od tujega kapitala, ampak tudi krepi domači finančni sistem in povečuje zanimanje prebivalstva za naložbe. Še posebno ob upoštevanju dejstva, da nova izdaja ljudskih obveznic prinaša ugodne pogoje, kot so triletna ročnost, 2,75-odstotna fiksna obrestna mera ter vpis v razponu od 1000 do 250.000 evrov, lahko pričakujemo veliko zanimanje vlagateljev,« je napoved izdaje nove serije obveznic komentiral Igor Štemberger iz Ilirike. Kaj je treba narediti, da bo kapitalski trg dobil razvojni pospešek? »Za razvoj kapitalskega trga je nujno precejšnje znižanje davkov na kapitalske dobičke, saj visoke davčne obremenitve, še posebno pri malih vlagateljih, ki imajo veliko denarja na bančnih računih, zavirajo njegovo rast. Davki na kapitalske dobičke so že več let nesorazmerno visoki, čeprav državi prinašajo le malo prihodkov. Ti se merijo v več deset milijonih evrov, predlani pa so bili izdatki Republike Slovenije okoli 15 milijard evrov. To postavlja vprašanje o smiselnosti takšne davčne politike, saj bi nižji davki lahko spodbudili večjo investicijsko dejavnost in dolgoročno celo povečali prihodke države, pravi Igor Štemberger.

Kaj pa nove kotacije?

Ljubljanska borza je samo letos zrasla za približno 20 odstotkov. Ob povečanem zanimanju vlagateljev se pojavlja težava, da je število delnic, še posebej likvidnih, malo. Minister Boštjančič je na vprašanje Dela, ali bi bilo treba razmisliti o kakšni dodatni kotaciji državnega podjetja, odgovoril: »Sedanja strategija upravljanja državnih naložb na neki način to že omogoča. Zdaj jo bomo strategijo upravljanja državnega premoženja odprli, predvsem ker želimo urediti status invalidskih podjetij,« je povedal Boštjančič. Vsako od možnih podjetij ima svoje izzive, se mu pa ne zdi primerno, da bi na borzo uvrščali podjetja, na katerih poslovanje ima država prevelik vpliv. Zato smo za mnenje vprašali Igorja Štembergerja: »Za okrepitev kapitalskega trga je ključen tudi širši dostop do delnic kakovostnih domačih podjetij z močnimi temelji in razvojnim potencialom. Ključno je, da se na borzo uvrstijo velike in stabilne državne družbe, kot so Dars, elektropodjetja, Sava Turizem in druge, kar bi povečalo ponudbo in privabilo nove vlagatelje. Hkrati bi bilo smiselno spodbujati prve javne ponudbe delnic (IPO) uspešnih zasebnih podjetij, kar bi jim omogočilo lažji dostop do kapitala, povečalo dinamiko trga in okrepilo celoten kapitalski trg.«