
Neomejen dostop | že od 14,99€
V lanskem letu in letos so slovenske delnice doživljale visoko rast, kar ob povišanem volumnu trgovanja kaže na okrepljeno zaupanje vlagateljev v slovenski trg. Kljub rasti vrednosti ostaja količnik P/E relativno nizko v primerjavi z zahodnoevropskimi in drugimi trgi, kar kaže na to, da slovenske delnice še vedno niso precenjene.
Podjetja, vključena v SBITOP, izkazujejo zelo nizko stopnjo zadolženosti. Razmerje neto dolga glede na EBITDA znaša –0,8, kar pomeni, da imajo podjetja več denarnih sredstev, kot znaša njihov neto dolg. To je močan signal stabilnosti, še posebej v primerjavi z drugimi evropskimi trgi, kjer se ta količnik giblje višje (Nemčija DAX: 1,5, Italija FTSE MIB: 3,7).
V primerjavi z drugimi regijskimi trgi ima slovenski indeks SBITOP razmeroma ugodno vrednotenje. Njegov količnik P/E znaša 9,15, kar je nižje od indeksov DAX (18,39) in CRO (12,04) ter nekoliko pod evropskim povprečjem. Razmerje med ceno in knjigovodsko vrednostjo (P/B) je pri 1,39, kar je nižje kot pri hrvaškem (1,71) in češkem indeksu PX (1,55), a vseeno nad avstrijskim ATX (1,10). To kaže na zmerno vrednotenje slovenskih delnic, ki lahko ob ugodnem makroekonomskem okolju pritegne nove vlagatelje.
Domači delniški trg je zdaj že tradicionalno poznan po visokih dividendnih izplačilih oziroma po dividendnem donosu, ki se skozi leta za indeks SBITOP giblje med petimi in šestimi odstotki. Nekatera podjetja na slovenski borzi tudi uporabljajo programe odkupa lastnih delnic, kar kaže na zaupanje v lastno vrednotenje. Lastne delnice že tradicionalno odkupi novomeška Krka. Cinkarna Celje pa je na primer objavila urnik odkupa delnic od februarja do aprila 2025, kar bi lahko pozitivno vplivalo na njeno tržno vrednost.
Dosedanje letošnje novice s slovenskega trga kažejo pozitivne trende v poslovanju ključnih podjetij. Petrol je objavil poslovni načrt za leto 2025. Kljub regulativnim omejitvam in nizkim maržam v naftnem sektorju podjetje načrtuje prihodke v višini 6,1 milijarde evrov ter čisti dobiček 177,8 milijona evrov in neto dolg/EBITDA 1,2.
Novomeška Krka je v letu 2024 dosegla rekordne rezultate. Prihodki so se povečali za šest odstotkov na 1,91 milijarde evrov, EBIT je zrasel na 425,7 milijona evrov (+7 odstotkov), medtem ko se je čisti dobiček povečal za 13 odstotkov na 353,4 milijona evrov. Omenimo lahko, da je v času pisanja rubelj napram evru v mesecu dni pridobil deset odstotkov.
Cinkarna Celje je izboljšala poslovanje s 13-odstotno rastjo prihodkov, ki so dosegli 200,3 milijona evrov. Višje povpraševanje po titanovem dioksidu je prispevalo k skoku EBITDA na 39,3 milijona evrov, kar predstavlja 57-odstotno rast glede na preteklo leto in izboljšano dobičkonosnost podjetja.
Luka Koper je v letu 2024 doživela šestodstotno rast prihodkov, ki so dosegli 326,9 milijona evrov (preliminarni in nerevidirani podatki). Kljub logističnim izzivom se je pretovor povečal na 23 milijonov ton, kar potrjuje stabilno rast pristaniške dejavnosti.
V tem tednu, natančneje v četrtek pričakujemo podrobni letni poročili Luke Koper in domačega največjega bankirja NLB.
Podatki kažejo na trdne temelje slovenskih borznih družb, ki kljub izzivom nadaljujejo rast in izboljšujejo poslovne rezultate. Slovenski kapitalski trg ostaja zanimiv za vlagatelje, saj ponuja stabilna podjetja z nizko zadolženostjo in za zdaj še privlačnimi vrednotenji, kljub nedavni zelo visoki rasti.
Avtor je lastnik delnic NLB.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji