Indija ali Kitajska: kje je priložnost večja?

Indija se kaže kot ena od obetavnejših gospodarskih zgodb z letno rastjo BDP od 6 do 7 odstotkov, kar temelji na močni domači potrošnji, urbanizaciji in obsežnih vladnih reformah. Njena demografska prednost z več kot 1,4 milijarde prebivalcev, od katerih je večina mladih in delovno sposobnih, je glavni faktor pri dolgoročni gospodarski rasti. Indija tudi močno vlaga v digitalizacijo in inovacije, kar vključuje hitro rastoč sektor fintech, uvajanje tehnologije 5G in pobude, kot je Digital India (Digitalna Indija). Poleg tega pobuda Make in India (Izdelaj v Indiji) spodbuja lokalno proizvodnjo in privablja tuje naložbe, kar krepi njeno industrijsko bazo. Pomemben gospodarski delež prispeva tudi kmetijski sektor, ki ustvarja približno 18 odstotkov BDP.

skladi ETF Foto Zx Igd

Na drugi strani Kitajska ostaja glavni igralec v svetovnem gospodarstvu, čeprav se spoprijema s precejšnjimi izzivi. Geopolitične napetosti z ZDA, naraščajoči dolg zasebnega sektorja, ki znaša že 200 odstotkov BDP, ter omejene fiskalne in monetarne spodbude ovirajo njen razvoj. Vendar Kitajska še vedno ponuja zanimive priložnosti, zlasti na področju tehnoloških in zelenih industrij, ki jih država strateško podpira. Nekaj optimizma o kitajskem delniškem trgu, ki bi si od omilitve odnosov z ZDA lahko kar nekaj obetal, je prinesel pozitiven telefonski pogovor med Xi Jinpingom in Donaldom Trumpom. Razpravljala sta o različnih temah, vključno s trgovino, tiktokom in fentanilom, kar je povečalo optimizem o omilitvi napetosti med državama.

Hkrati je Ljudska banka Kitajske ohranila nespremenjene obrestne mere na posojila tretji mesec zapored, saj oslabitev juana omejuje njeno sposobnost nadaljnjega sproščanja politike.

Primerjava trgov

Če primerjamo oba trga, je indijski delniški indeks Nifty 50 višje vrednoten z razmerjem P/E 23,1 in P/B 3,74 v primerjavi s kitajskim CSI 300, ki ima P/E 15,58 in P/B 1,46. Indija kaže tudi večjo dobičkonosnost, saj dosega bruto maržo 38,96 odstotka, operativno maržo 15,85 odstotka in ROE 16,13 odstotka, za Kitajsko pa so te vrednosti nižje, z bruto maržo 18,25 odstotka, operativno maržo 11,16 odstotka in ROE 11,24 odstotka. Kljub višjim vrednotenjem indijskega trga boljša finančna stabilnost, učinkovitost in dolgoročni potencial naredijo Indijo privlačnejšo izbiro za vlagatelje.

FOTO: Jožže Suhadolnik

Skladi ETF, kot sta iShares MSCI India ETF (INDA) in iShares MSCI China ETF (MCHI), omogočajo vlagateljem enostaven in stroškovno učinkovit dostop do teh regionalnih trgov. Skladi ETF se od vzajemnih skladov razlikujejo predvsem po tem, da imajo precej nižje stroške upravljanja in zato nižje provizije, ob tipično boljših donosih. Skladi ETF so ponavadi tudi likvidnejši od vzajemnih skladov, kupuje oziroma trguje pa se z njimi prek trgovalnega računa, ki ga imajo fizične ali pravne osebe odprtega pri borznoposredniških hišah ali s storitvijo individualnega upravljanja premoženja (IUP) ali z raznimi oblikami investicijskega varčevanja, ki jih prav tako omogočajo borznoposredniške hiše.

Torej, kljub veliko boljši indijski demografiji, kar ji na daljši rok daje absolutno prednost, je lahko Kitajska na kratki rok še vedno zanimiva opcija, zlasti če se bodo geopolitične napetosti med ZDA in Kitajsko zmanjšale. Pozitivne novice, kot so potencialna znižanja rezervnih zahtev za banke in stabilizacija denarne politike, lahko prinesejo dodatno rast kitajskega delniškega trga.