Konkurenčnost trga energije se povečuje

Povečana gospodarska rast je vplivala na večjo rabo tako električne energije kot zemeljskega plina. Na trgu z električno energijo se je lani tako povečala konkurenčnost maloprodajnih trgov ter izboljšala likvidnost veleprodajnih trgov, ugotavljajo na agenciji za energijo. Z domačimi viri proizvodnje, ki so v slovenski elektroenergetski sistem oddali 12.001 gigavatnih ur (GWh) električne energije, smo pokrili 82,9 odstotka porabe električne energije, uvozna odvisnost oskrbe je tako znašala 17,1 odstotka in je bila druga najvišja v zadnjih osmih letih. Skupna poraba je bila glede na leto 2016 večja za 2,7 odstotka.
 
Glede na vrsto proizvodnje je bilo po 30 odstotkov električne energije proizvedene iz obnovljivih virov in v elektrarnah na fosilna goriva, 40 odstotkov pa v jedrski elektrarni. Lani je agencija izvedla dva javna poziva k prijavi projektov za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov ter v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom. Nanju je bilo skupaj prijavljenih 507 projektov proizvodnih naprav s skupno nazivno močjo 318,5 megavata (MW), med njimi pa prevladujejo projekti vetrnih elektrarn. Ob koncu leta 2017 so v podporni shemi med proizvodnimi napravami s 85 odstotki prevladovale sončne elektrarne.
 

Kar 21 trgovcev z elektriko

 
Na maloprodajnem trgu elektrike je bilo dejavnih 21 dobaviteljev. Maloprodajna cena električne energije za gospodinjstva se je znižala za vse porabniške skupine razen največje, znižala se je tudi končna cena za značilne poslovne odjemalce. Kar 57 odstotkov odjemalcev na distribucijskem sistemu je bilo konec leta že opremljenih s pametnimi merilnimi napravami, povečal se je tudi obseg projektov razvoja naprednih omrežij. Digitalizacija in informatizacija upravljanja z energijo in odprti trgi čedalje bolj vključujejo končnega odjemalca, saj mu omogočajo sodelovanje pri aktivnem ravnanju z energijo, tako pri proizvodnji električne energije kot tudi v procesu prilagajanja odjema.
 

In 28 dobaviteljev plina

 
Povečujeta se tudi konkurenčnost in učinkovitost trga z zemeljskim plinom. Poraba plina se je povečala že tretje leto zapored in je znašala slabih 900 milijonov kubičnih metrov oziroma 9677 GWh energije. Letni odjem negospodinjskih odjemalcev se je glede na leto 2016 povečal za 4,4 odstotka. V drugem polletju leta 2017 je bila cena zemeljskega plina za gospodinjstva v primerjavi z enakim obdobjem leto prej nižja za 5,5 odstotka. Največ zemeljskega plina, in sicer 75 odstotkov, je bilo uvoženega iz Avstrije. Dejavnih je bilo 28 dobaviteljev, od tega šest novih, kar 62 odstotkov zemeljskega plina pa je bilo kupljenega na podlagi kratkoročnih pogodb.
 

Vse cenejše, le ogrevanje dražje

 
Oskrbo s toploto je lani zagotavljalo 55 distributerjev toplote v 64 občinah. Skoraj 87 odstotkov toplote za oskrbo distribucijskih sistemov je bilo proizvedene v procesih soproizvodnje električne energije in toplote. Cena toplote je bila za gospodinjske odjemalce v povprečju višja za 4,6 odstotka, poraba toplote iz distribucijskih sistemov pa se je glede na leto prej povečala za 2,3 odstotka. Število odjemalcev se je povečalo za 5,4 odstotka.
 

Promet je pomemben za prihranke

 
Na področju učinkovite rabe energije so dobavitelji energentov končnim odjemalcem, ki so zavezani k izvedbi ukrepov za doseganje prihrankov energije, v letu 2017 omogočili skupno 580,1 GWh prihranka energije in s tem za 187 odstotkov presegli obvezni prihranek. Dobrih 64 odstotkov vseh prihrankov je bilo doseženih z dodajanjem aditivov pogonskemu gorivu, nekaj manj kot 18 odstotkov pa z uvajanjem sistemov upravljanja z energijo.