Osrednji kulturni instituciji se predstavljata z zgodovinsko koprodukcijo

Ljubljanska Drama se vrača v središče mesta – ne, prenova historične stavbe se še vedno ni začela, bo pa v SNG Opera in balet Ljubljana 20. marca na sporedu­ premiera prve – in s tem zgodovinske – skupne koprodukcije obeh institucij: Opere za tri groše Kurta Weilla in Bertolta Brechta, ki velja za eno od najslovitejših oper 20. stoletja. Režira jo Mateja­ Koležnik, orkestru dirigira Marko Letonja.

Opera za tri groše ni opera v pravem pomenu besede, pa tudi samo parodija na klasično opero ne, temveč je edinstvena zmes dramskega in glasbenega gledališča, ki je sama vzpostavila lasten žanr, so poudarili v Drami. Pri nas je bila prvič uprizorjena leta 1937 v režiji Bojana Stupice, ki je igral glavno vlogo, zadnjič so jo v Drami uprizorili pred približno 25 leti. Tokrat jo bodo prvič pri nas uprizorili tako, kot je treba: z dramskimi igralci na eni in profesionalnimi glasbeniki na drugi strani.

Pomemben dogodek za kulturo

»Opera za tri groše je bila ob premieri uspešnica, hkrati je postala mejnik v zgodovini glasbenega gledališča. Teme in slog so še danes odmevni pri občinstvu ter so priljubljena izbira za repertoarje gledališč po vsem svetu. Sodelovanje Bertolta Brechta s Kurtom Weillom predstavlja vrhunec njunega umetniškega sodelovanja in pomemben prispevek h gledališču 20. stoletja. Gre za predelavo angleške baladne opere Johna Gaya iz 18. stoletja z naslovom Beraška opera, v kateri je avtor zastopal razsvetljensko tezo o enakosti vseh ljudi. Brechtov pristop h gledališču želi občinstvo čustveno in intelektualno odtujiti ter ga na ta način spodbuditi, da se kritično vključi v družbene in politične teme, predstavljene v delu, kot so rev­ščina, korupcija in hinavščina višjega razreda,« so zgodovino in poanto dela povzeli pri sodelujočih institucijah.

Vendar je po besedah režiserke Mateje Koležnik Opera za tri groše tvegan projekt, ki sodi v rang »silvestrskih predstav« – ljudje jo po njenem hodijo gledat zaradi likov, ne zaradi kritike kapitalizma. To, po čemer Brechta danes najbolj poznamo, pa v njej ni vidno, ker niti še ni bilo razvito. Brecht je sicer, tako ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel, eden od najbolj uprizarjanih avtorjev pri nas; je vedno provokativen, neulovljiv in poln nasprotij; njegova teorija se ne sklada z njegovo prakso, težko je prodreti v njegovo bistvo. Tudi z Opero za tri groše je povzročil nasprotje oziroma paradoks: z njo je hotel šokirati, povzročiti škandal, a najbolj so v njej uživali tisti, ki jih je hotel najbolj sprovocirati.

Igralski, zborovski in orkestrski korpus so ob tem sodelovanju postali eno, je na današnji novinarski konferenci poudarila Vesna Jurca Tadel. Dodala je, da gre za projekt, ki bo ostal zapisan v zgodovino, direktor Opere in baleta Marko Hribernik pa ga je označil za dogodek, pomemben za slovensko kulturo. Ob tem je izrazil veselje in ponos, da lahko za ta namen gostijo dva mednarodno tako profilirana umetnika, kot sta Mateja Koležnik in Marko Letonja.

Meditacija o unikatnosti igralskega poklica

Temu se zdi najpomembneje, da lahko izvedejo finale, kar je mogoče samo, kadar so na odru pevci (doslej praviloma ni bilo tako), pa tudi, da so v orkestrskem prostoru glasbeniki, ki lahko igrajo preplet različnih stilov iz zgodovine, značilnih za Weillovo glasbo; Mateja Koležnik je najbolj izpostavila zlitje ansamblov Opere in Drame, ki ga ni pričakovala. Poudarila je njun žar in performativno moč, s katero bi lahko prekašala kolege marsikje po tujini, kjer sama deluje, čeprav so, kot pravi, produkcijski pogoji in proračuni povsod po svetu boljši kot pri nas – zadnji, poudarja, so tu tako nizki, da so že sramotni.

Premieri Opere za tri groše 20. marca bo do 29. marca sledilo osem ponovitev. Nov sklop ponovitev bo sledil ob koncu sezone, naslednji pa jeseni. Vse uprizoritve bodo v SNG Opera in balet Ljubljana.