Slovenija se bo prvič zadolžila na Japonskem

Slovenski kapitalski trg je trenutno po razvitosti neslavno zadnji v Evropi, na ministrstvu za finance pa načrtujejo spremembe z nedavno sprejeto vladno strategijo razvoja trga kapitala do leta 2030. »Že leta 2025 ali 2026 pričakujem zelo jasne rezultate. Znotraj Evrope želimo postati ena od treh najbolj naprednih držav na tem področju, kot so zdaj, recimo, baltske države,« je ambiciozno napovedal minister za finance Klemen Boštjančič na dogodku Dnevi slovenskega kapitalskega trga, ki ga organizira agencija za trg vrednostnih papirjev.

Strategija, ki temelji na treh stebrih, predvideva, da bi že prihodnje leto vzpostavili delujočo digitalno platformo za vključevanje malih in srednjih podjetij na trg kapitala in za njihovo lastniško financiranje, strateški poudarek pa bo še na finančnem izobraževanju prebivalstva in oblikovanju dodatne ponudbe na trgu kapitala, predvsem v obliki podjetniških obveznic. Če bo Slovenija pri tem uspešna, bi lahko iz zdajšnjega »mejnega« trga napredovala v oznako »razvijajoči se trg«.

Minister napoveduje, da bodo prvi rezultati vidni že letos in hkrati ne pričakuje političnih zapletov. Med drugim bo SID banka pripravila tudi sklad tveganega kapitala z Evropsko investicijsko banko, kjer, tako minister, »gre za slovenske razmere za zelo visoke številke«. Na ministrstvu za finance pripravljajo tudi izdajo tako imenovanih ljudskih obveznic, kjer je »zelo verjetno, da jih bodo izdali še letos«. Slovenija se bo po njegovih besedah prvič v zgodovini zadolžila tudi na Japonskem, verjetno pa tudi na Kitajskem.

Kot je pokazala razprava, napovedane spremembe iz strategije soglasno pozdravljajo vsi udeleženci finančnega trga (banke, borza, družbe za upravljanje itd.), saj zdajšnje razmere na kapitalskem trgu dokazujejo, da je to nujno tudi za razvoj lastniškega financiranja gospodarstva, večje naložbe v širitev poslovanja in prevzeme, poglobitev kapitalskega trga in tudi naložbe prebivalstva. Podatki namreč kažejo, da je število delniških družb pri nas strmo upadlo, in sicer s 1090 na 430, hkrati pa se je močno, z 48.000 na 73.000 povečalo družb z omejeno odgovornostjo. Prav med slednjimi so tudi kandidati za uvrstitev na slovenski kapitalski trg, je prepričan glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Slovenci sicer za zdaj v borzne naložbe usmerjamo le 22 odstotkov finančnih naložb, kar je le za odtenek več kot v kriptonaložbe (18 odstotkov). V slovenski finančni industriji so mnenja, da bi morala država razvoj kapitalskega trga podpreti tudi z davčnimi spodbudami, pa tudi pokojninsko reformo, ki bi, tako kot na Hrvaškem, spodbujala kapitalske naložbe pokojninskih skladov.

Panika v evrodeželi absolutno nepotrebna

Minister za finance je ob robu konference pokomentiral tudi zadnje bančne pretrese v mednarodnem okolju: »Te stvari, ki so se v zadnjih tednih dogajale na ameriškem trgu in s Credit Suisse, so predvsem zamajale ameriški trg. Evropske banke so zelo drugačne kot ameriške, tudi regulatorni okvir je drugačen. Mi se s tem intenzivno seznanjamo, vemo tudi, kdo je regulator. V tem kontekstu je Slovenija drugačna. Vsi kazalniki kažejo, da je naš bančni sistem močan in da se to, kar se je zgodilo v Ameriki, težko zgodi v Sloveniji. Panika pa je v bančništvu izrazito nevarna in tudi najmočnejše banke ne bi preživele, če bi se v zelo kratkem času vsi, ki imajo depozite, odločili, da jih dvignejo. V resnici je edina resna nevarnost spodbujanje panike, ki je sicer za področje evra absolutno nepotrebna.«