Izziv je postavljati največjo banko v Sloveniji

Lansko leto so v SKB banki namenili tudi integraciji v bančno Skupino OTP, ki je prevzemni postopek končala tik pred koncem leta 2019. Kljub covidu-19 so projekt izvedli pravočasno in brez napak, je v intervjuju povedala Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke.

Po pridobitvi soglasij na podlagi podpisa pogodbe o nakupu Skupine Nove KBM bosta združeni slovenski članici Skupine OTP zavzeli 30-odstotni delež v Sloveniji, s čimer bosta postali največji igralec na bančnem trgu pri nas. V letu in pol integracije bo treba marsikaj postaviti na novo.

»Gotovo pa je izziv postavljati največjo banko v državi. Kaj takšnega doživiš samo enkrat v življenju in vsi se tega veselimo, hkrati pa se zavedamo odgovornosti,« je povedala Anita Stojčevska, ki pa je prepričana o uspehu. Pri tem stavi na odprto komunikacijo z zaposlenimi, obiskuje sodelavce po celotni mreži SKB. »Brez odprtosti, transparentnosti in neposrednega stika z zaposlenimi zgodbe ni mogoče izpeljati,« je poudarila.
 

SKB banka je močno vpeta v spremembe, ki se dogajajo na slovenskem bančnem trgu. Kako ste se v letu in pol, odkar je banka v lasti OTP banke, integrirali?

SKB banka je od konca leta 2019 v lasti Skupine OTP, takrat smo postali članica ene najstabilnejših in najdonosnejših ter gotovo najhitreje rastočih evropskih finančnih skupin. Ob spremembi lastništva smo polni entuziazma začeli projekt integracije, vmes je nastopila epidemija. Poleg vseh rednih aktivnosti ter integracijskih in razvojnih projektov banke je bilo treba poskrbeti tudi za zdravje naših zaposlenih in za zavarovanje zdravja naših strank.



Ne glede na to in kljub res veliko projektom smo integracijo v poslovni sistem OTP banke lani uspešno izpeljali. Seveda je to zasluga vseh naših zaposlenih in tudi kolegov iz OTP banke v Budimpešti, ki so nas pri tem podpirali in nam tudi pomagali s svojimi integracijskimi izkušnjami, pridobljenimi v zadnjih desetletjih regionalne širitve, zaradi česar je danes Skupina OTP prisotna v enajstih državah, v štirih so že vodilni na trgu. Naše stranke integracije s Skupino OTP niso čutile, kar je zelo pomembno.
 

Pri združevanju podjetij velja, da o tem, ali je projekt zgodba o uspehu ali polom, odloča integracija kadrov.

Seveda, pri teh zgodbah je ključno, kako komuniciramo z našimi zaposlenimi, tudi s strankami. Skupna OTP ima izkušnje na tem področju, saj je v zadnjih letih prevzela kar nekaj bank v vzhodni Evropi in na Balkanu. Njihovo znanje in izkušnje na tem področju so za nas zelo dragocene.
 

Kako samostojno banka lahko nastopa na trgu?

SKB banka je popolnoma samostojna pri delovanju na slovenskem trgu. Seveda smo prilagodili določene politike, procese, navodila, da so v skladu z OTP Banko, vendar kar zadeva poslovne odločitve, podporo našemu gospodarstvu in občanom, odločitve sprejemamo lokalno.


 

Po spremembi lastništva je ime banke ostalo. Kaj pa se bo za SKB spremenilo glede na to, da je Skupina OTP prevzela Nove KBM? Se uresničuje načrt iz leta 2000, ko sta SKB in Nove KBM podpisali dogovor o nameri združitve?

Skupina OTP je že konec leta 2019, ko je prišla v Slovenijo, napovedala namero povečevanja tržnega deleža v Sloveniji skladno s svojo strategijo regionalne rasti, ki je postati vodilni na trgu v vseh državah, kjer je skupina prisotna. Tako je pred nekaj tedni skupaj s skladom Apollo Global Management in EBRD podpisala pogodbo za nakup Skupine Nove KBM. Ta transakcija bo zaključena, ko bo Skupina OTP dobila vsa dovoljenja regulatorjev. O imenu banke bo odločal lastnik skladno s svojo strategijo ter opravljenimi tržnimi raziskavami in analizami.

Leta 2000 so potekala pogajanja med SKB banko in NKBM o morebitni združitvi, a to se takrat ni zgodilo. Takrat so bile razmere bistveno drugačne, kot so zdaj. Naša banka je takrat iskala novega strateškega lastnika in tako je leta 2001 vstopila Societe Generale, ki je ostala kot strateški lastnik 18 let. Leta 2019 se je odločila za prodajo SKB banke OTP Banki, kar je naredila tudi v ostalih šestih državah v regiji. Ocenila je, da bo priložnosti iskala na drugih trgih, OTP Banka pa je prepoznala potencial na teh trgih, tudi v Sloveniji.
 

Ali se bo po vstopu Nove KBM za SKB kaj spremenilo, glede na to, da je v Sloveniji vaša banka manjša, a boste starejša sestra v skupini?

Pomembno je razumeti, da se nič ne bo spremenilo, dokler ne pridobimo vseh potrebnih odobritev, kar lahko traja približno leto dni. Po tem bi proces integracije trajal do 18 mesecev, tako ocenjujemo, da bi zgodba lahko bila pravno in poslovno zaključena konec leta 2023. Vse je odvisno od postopkov, v katerih pa je Skupina OTP v zadnjih letih z uspešno integracijo bank na Hrvaškem, v Srbiji, Bolgariji in Črni gori že nabrala bogate izkušnje.



Takrat bo združena banka imela skoraj 30 odstotkov tržnega deleža v Sloveniji. In seveda bo ta združena banka imela pomembno vlogo tudi v skupini, po velikosti bomo druga največja banka, takoj za matico na Madžarskem. OTP Banka je sicer prisotna še na desetih trgih.
 

Kako v banki občutite izzive, s katerimi se zaradi epidemije spopada gospodarstvo in posledično tudi potrošniki? V prvem četrtletju ste oblikovali dodatne rezervacije in slabitve ...

V času epidemije smo se v SKB banki nenehno prilagajali razmeram, predvsem pa strankam omogočili podporo in rešitve pri finančnem poslovanju. Skladno s sprejetimi zakoni je SKB banka omogočala moratorije na odplačevanje kreditov ali pa dodatne likvidnostne kredite – predvsem za gospodarstvo.

Na začetku je bilo morda nekaj več strahu, kakšen bo vpliv epidemije na poslovanje. Iz previdnosti smo pripravili dodatne rezervacije, saj je bila največja težava, povezana s covidom-19, negotovost. Takoj ko je epidemija popustila, se je trend začel obračati v nasprotno smer. Od februarja letos, ko se je prebivalstvo začelo pospešeno cepiti, opažamo večji optimizem tako v gospodarstvu kot med občani.



Med srednje velikimi in velikimi podjetji ter občani se je precej povečalo povpraševanje po kreditih, raste tudi lizing. Podjetja so zaradi negotovosti lani nekatere investicije odložila, zdaj jih spet zaganjajo. Tudi gospodarsko okolje je dokaj ugodno, hkrati so zaradi presežne likvidnosti v bankah tudi zelo ugodne obrestne mere, kar vse spodbuja občane in podjetja, da dodatno trošijo tudi za trajnejše dobrine. Poslovni rezultati banke v prvih petih mesecih letos so zelo dobri.

Leta 2020 smo iz previdnosti pripravili rezervacije, zdaj, ob poteku moratorijev na odplačilo kreditov, ki smo jih strankam dali lani, pa vidimo, da ni bojazni, da bi se kakovost kreditnega portfelja poslabšala. Zelo malo je strank, ki po poteku moratorija prosijo za dodatno prestrukturiranje kreditov. Na podlagi tega lahko rečem, da se razmere močno izboljšujejo.

Upam, da se bo s koncem epidemije obrnil trend navzgor tudi za dejavnosti, ki so najbolj občutile to krizo, torej gostinstvo, turizem in storitvene dejavnosti.
 

Ali v primerjavi s predpandemskim obdobjem opažate kakšne spremembe pri zadolževanju strank?

V času epidemije so bile stranke previdnejše pri zadolževanju in so marsikatero investicijo zaradi negotovosti tudi odložile. Z izboljšanjem epidemiološke slike pa zaznavamo, da se odločajo za dolgoročne investicije. Likvidnost je tako v podjetjih kot v bankah dobra. Podjetja povprašujejo po financiranju dolgoročnih naložb, občani pa predvsem po stanovanjskih kreditih, pri čemer opažamo zelo veliko rast.

Naša banka je ena tistih, ki je že v preteklosti ponujala posojila s fiksno obrestno mero, kar je dolgoročno s stališča strank manj tvegano in zdaj se tega tudi poslužujejo.
 

Kaj pa na področju varčevanj? Kako se je odrazila uvedba ležarin za depozite?

V slovenskem bančnem prostoru je skoraj 23 milijard depozitov. Tudi v naši banki se je obseg depozitov lani zelo povečal, kar je povzročilo, da je banka visoko presežno likvidna. Zato smo se na začetku leta odločili za uvedbo ležarine za depozite nad določenimi zneski.

Stranke so se na to odzvale različno. Tiste, ki imajo presežke denarja in so pripravljene nekoliko več tvegati, so ga vložile v vzajemne sklade ali druge vrste naložb, ki jih tudi ponujamo v SKB banki, na primer strukturirani produkti za stranke zasebnega bančništva. Nekatere so del sredstev razpršile med bankami, manjši delež strank pa se je odločil tudi za predčasno poplačilo kreditov. Velikih odlivov depozitov zaradi uvedbe ležarin ni bilo.

Za stranke je predvsem pomembno, da prilagodijo naložbene načrte svojim navadam, potrebam in da razmislijo, kako hitro bodo potrebovali svoja prosta sredstva ter na podlagi tega oblikujejo svoj naložbeni načrt. Pri tem je pomembna vloga bančnih komercialistov, da strankam pojasnijo tveganja, ki jih prinaša posamezna oblika naložbe.
 

Sodobne tehnologije močno spreminjajo tudi bančni sektor, še dodaten zagon pa jim dajejo mlajše generacije, ki digitalno zahtevajo na vsakem koraku. Kako se v SKB prilagajate tem trendom?

Digitalizacija bančnega poslovanja in tudi internih procesov je glavna strateška prioriteta naše banke in je neizogibna, če želimo obstati in uspešno poslovati tudi v prihodnje. Na ta način stremimo k temu, da zadovoljimo potrebe naših strank, ki so čedalje bolj digitalno pismene in se zavedajo enostavnosti poslovanja z banko prek mobilnih oziroma internetnih rešitev.



Na drugi strani skrbimo, da je takšen način poslovanja varen. Spremljamo tveganja v povezavi s kibernetsko varnostjo in pomembno je, da upravičimo zaupanje naših strank v te rešitve, ki jih ponujamo. Ne smemo pa pozabiti, da čeprav bo digitalizacija pomembno vplivala na prihodnost bančnega sistema, bo osebni stik s stranko vedno pomemben. Za določene storitve bodo vedno potrebovale svetovanje osebnega bančnika zato vseskozi naše bančnike izobražujemo.

Smo pa v letošnjem letu sklenili partnerstvo z nizozemskim podjetjem Backbase, ki postavlja trende na področju digitalnih rešitev. V Skupini OTP bomo pilotska banka, ki bo skupaj s tem podjetjem vzpostavila digitalno platformo, ki bo osnova za razvoj vseh kanalov, po katerih bodo stranke lahko dostopale do nas. Namen je zagotoviti strankam  enako uporabniško izkušnjo, ne glede na kanal, ki ga uporabljajo. Hkrati pa želimo zagotoviti hitrejši razvoj teh kanalov in bolj prilagojen potrebam strank. Postati želimo prisoten, a neviden finančni partner našim strankam.
 

SKB je vedno veljala za banko, ki med prvimi v Sloveniji uvaja novosti, kljub razvoju pa verjetno še ne morete reči, da postajate tehnološko podjetje, v katera se razvijajo nekatere največje banke na svetu.

Drži. Naš cilj je digitalizirati čedalje več procesov. Razlog je predvsem v tem, da je to v okolju, kjer so nizke obrestne mere, kjer je omejeno število prebivalcev ob še vedno veliko bankah, regulatorne zahteve pa so visoke, edina možnost za optimizacijo poslovanja. Tako se na tem področju stalno razvijamo, pri tem pa je znanje iz OTP Banke izjemno pomembno, saj je tehnološko naprednejša. Vsa znanja, ki jih imamo v Skupini, si delimo. Članice Skupine OTP so vodilne na trgu v štirih drugih državah – na Madžarskem, v Bolgariji, Črni gori in Srbiji, imamo vse digitalne in ne digitalne izkušnje, ki nam bodo pomagale pri razvoju v novo največjo banko v Sloveniji.
 

SKB je praktično od osamosvojitve vpeta v vrhunski šport kot glavni sponzor Slovenske olimpijske reprezentance, je tudi kot osebna sponzorka atletinji Maruši Mišmaš. Kako se vam to obrestuje?

SKB banka je glavni sponzor olimpijskega komiteja Slovenije od leta 1993. Sponzor smo zato, ker menimo, da je pomembno spodbujati zdravo in uspešno okolje. Za nas je šport, poleg kulture in humanitarnih donacij, eden glavnih načinov vpetosti in vračanja v slovensko okolje. To sponzorstvo je ena izmed oblik trajnostne naravnanosti.



Verjamemo tudi, da je šport pomemben dejavnik razvoja splošne populacije in rekreativcev. SKB banka ima svoje športno društvo, hkrati podpira tudi posamezne vrhunske športnike. Atletinja Maruša Mišmaš Zrimšek je ambasadorka gibanja #vztrajam v SKB, s katerim med zaposlenimi kot tudi rekreativci zunaj banke promoviramo zdrav način življenja in šport. V času epidemije je bilo to ključno, saj tako ohranjamo energijo, pozitivizem in optimizem.
 

V olimpijskem letu je zanimiv tudi projekt olimpijske bakle, ki je prav tako namenjen promociji rekreativnega športa. Kakšen je odziv?

Skupaj z olimpijskim komitejem in drugimi podporniki iz slovenskega športa smo se odločili, da letos pred olimpijskimi igrami podpremo slovensko baklo. V to zgodbo vključujemo vse svoje zaposlene v regijah, kjer slovenska bakla potuje. Projekt pokriva vse občine in povsod, kjer ima naša banka poslovalnice, z nošenjem sodelujejo tudi naši sodelavci iz lokalnega okolja. To štejemo kot čast, po drugi strani pa je pomembno tudi za naše zaposlene, ki tako kažejo podporo slovenskemu olimpizmu in njegovim vrednotam.

Za banko je pomembno tudi, da tako gradimo prepoznavnost v lokalnem okolju. Velikokrat smo vpeti v Ljubljani in tudi v drugih večjih krajih, s tem projektom pa dajemo veljavo vsem našim zaposlenim, da tudi na ta način lahko postanejo prepoznavni v lokalnem okolju.