Za nakup združene Abanke in NKBM puščamo odprta vrata

Logotip SKB banke se je konec lanskega leta obarval v travnato zeleno. To banko je namreč prevzela madžarska bančna skupina OTP, ki jo že skoraj 28 let vodi Sándor Csányi. Bankir, poslovnež in ljubitelj nogometa velja za najbogatejšega Madžara. Revija Forbes njegovo premoženje ocenjuje na 1,3 milijarde dolarjev.

Nakup SKB banke je del širitvene strategije največje madžarske bančne skupine, ki so jo začeli leta 2002. V svoji državi imajo 30-odstotni tržni delež, poleg Madžarske pa so prisotni še v Bolgariji, Romuniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Ukrajini, Rusiji, Črni gori, Albaniji, Moldaviji in zdaj še v Sloveniji ter na Slovaškem, od koder pa se umikajo. Bilančna vsota OTP je konec septembra znašala 50 milijard evrov, s prevzemi pa je postala ena najmočnejših bank v jugovzhodni Evropi. Njihov dobiček je v letu 2018 dosegel skoraj milijardo evrov, lani pa so ga še povečali.


 

Po neuspešnem poskusu nakupa Nove KBM in letos še Abanke zdaj s prevzemom SKB vendarle vstopate na slovenski bančni trg. Zakaj je za OTP banko vstop na ta relativno majhni trg tako pomemben?

Vse sosednje države so zelo pomembne. V preteklih letih smo si v okviru konsolidacije bančnega trga v regiji prizadevali vstopiti v vse obetajoče trge, med katerimi je tudi Slovenija. Čeprav ne gre za velik trg, se je uspešno razvijal v zadnjih desetletjih.

Še vedno niste razkrili, koliko ste odšteli za SKB banko?

Ne, nismo, tega zaradi dogovora o nerazkrivanju tudi ne moremo.

Foto Roman Šipić

Napovedali ste, da bo glavni cilj za prihodnja leta zagotoviti integracijo skupine SKB s skupino OTP. Ste lahko bolj konkretni, kaj to pomeni in ali je pri poslovanju SKB pričakovati kakšne spremembe?

Integracija v tem primeru ne bo težka. Veliko težje je, če imaš banko nekje in jo nato združuješ z drugo banko. Ne bi radi pretirano spreminjali poslovne politike SKB, ki je uspešna na trgu, so pa določena interna pravila in sistem poročanja, ki jim bo treba slediti. Kot vidite, ohranjamo lokalno vodstvo banke, ki bo poslovalo z veliko avtonomnostjo.

Logotip SKB banke ste preoblikovali v stilu OTP, vendar ste ime SKB ohranili in ga niste zamenjali z OTP kot ponekod drugod. Zakaj ne?

Na splošno ime spremenimo v OTP v državah, kjer prejšnje ime banke ni bilo tako močno. Ime SKB je v Sloveniji dobro znano in ima ugled, zato smo ga obdržali.

Eden od vaših ciljev je tudi povečevanje tržnega deleža na slovenskem bančnem trgu. Čeprav ste sprva omenjali desetodstotni delež, zdaj ciljate na 25- do 30-odstotnega, kar je kar veliko, glede na to, da ima SKB zdaj po bilančni vsoti manj kot desetino.

To je splošna izjava. Na tako majhnem trgu za učinkovito in uspešno delo potrebuješ vsaj 20- do 30-odstotni tržni delež. To je splošen cilj, ponekod ga dosežeš, drugod ne. A če ga ne postaviš, ga je težko doseči.

Kot je razumeti, poleg organske rasti računate tudi na morebitne prevzeme. Na katere prevzemne tarče pri nas računate?

Pristopili smo do nekaterih lastnikov bank, ki pa za zdaj niso naprodaj. O imenih ne morem govoriti.

Apollo bo Novo KBM najbrž združil z Abanko. Bi vas torej v nadaljevanju lahko zanimal nakup te združene banke?

Ta v tem trenutku ni naprodaj. Ko bo, bomo preučili situacijo, ceno in druge možnosti. O tem se bomo odločali, ko bo ta možnost na mizi.

Torej puščate odprta vrata?

Tako je.

Sándor Csányi Foto Roman Šipić

Zdaj ste skupaj z Madžarsko prisotni v dvanajstih državah večinoma v jugovzhodni Evropi. Vaš cilj je biti največja banka v regiji. Načrtujete tudi osvajanje kakšnega trga zunaj regije? In če da, kje?

Večinoma preferiramo rast na trgih, kjer smo prisotni, saj je na splošno lažje izkoriščati sinergije. Če bi našli priložnosti v kakšni novi državi, pa bi se seveda odločili za vstop.

Omenjali ste celo azijske trge.

To ni povsem novo. Zadnjih deset let se nenehno oziramo za možnostmi in preverjamo ta trg ter njegove značilnosti. Pred leti smo na primer odprli predstavništvo na Kitajskem, da bi bili bliže temu trgu. Vendar smo zelo previdni.

V letu 2018 ste imeli skoraj milijardo evrov čistega dobička, lani ste ga še povečali, čeprav natančnih številk še ne morete razkrili. Kako vam to uspeva v času nizkih obrestnih mer?

Nizke obrestne mere so večinoma v evroobmočju in še nekaterih drugih državah, a ne povsod. Seveda različni produkti prinašajo različne obrestne marže, poleg tega pa menim, da smo zelo učinkoviti pri upravljanju stroškov in kapitala. Rastemo tudi pri obsegu posojil, kjer smo lani dosegli desetodstotno rast.

Ste še vedno zadržani glede uvedbe evra na Madžarskem?

Mislim, da bomo na koncu vsi pristali v evroobmočju, vendar Madžarska še nekaj let ne.

Ste ena najmočnejših bank v regiji. Koga vidite kot glavnega tekmeca in ali je med njimi tudi naša NLB?

Da, vidim, da NLB krepi svoj položaj v Srbiji, če bo seveda uspešna pri pogajanjih za nakup Komercijalne banke. Sicer pa so tukaj še KBC, Raiffeisen banka, UniCredit …

Ali v prihodnjih letih pričakujete nadaljnjo konsolidacijo bank?

Da, vendar sem zdaj o tem manj prepričan kot pred desetimi, dvajsetimi leti, saj ta poteka veliko bolj počasi. Res ne razumem nekaterih bančnih skupin v regiji, zakaj vztrajajo pri bankah male velikosti. Mislim, da se bo konsolidacija bank nadaljevala zaradi strožjih kapitalskih zahtev znotraj Evropske unije in premajhne profitabilnosti.

Javni del projekta Emonike v Ljubljani, torej prenove avtobusne in železniške postaje, naj bi stekel konec leta 2021. OTP je pred približno letom dni posredno vstopila v komercialni del projekta Emonike. Kdaj naj bi začeli ta projekt in kaj naj bi ta načrt vključeval?

Imamo nepremičninsko družbo, ki ima več nepremičninskih skladov, in eden od teh bo vlagatelj pri projektu Emonika. Upam, da se bo naložba v projekt začela že letos. Gre za 150.000 kvadratnih metrov nakupovalnega središča, pisarn in hotel. Upam, da bomo to realizirali, saj je zdaj sodelovanje z lokalnimi oblastmi zelo dobro. Pridobili smo tako rekoč vse, kar je potrebno za začetek gradnje.

Madžarska ni več v igri za sodelovanje pri gradnji drugega tira Divača–Koper. A če prav razumem, ste ta projekt še vedno pripravljeni financirati? Se o tem že s kom pogovarjate?

Ne. Na splošno smo pripravljeni financirati ta in tudi druge infrastrukturne projekte, javne ali zasebne.

Kakšne projekte bi še financirali v Sloveniji?

Trenutno bi nas zanimali kakovostni projekti, kot so hoteli na Obali ali v prestolnici, trgovska središča, stanovanjske nepremičnine.

Torej večinoma nepremičninski projekti.

Da.

Kakšne finančne velikosti pa bi lahko bile te naložbe?

To ni vnaprej določeno, ampak nekje do sto milijonov evrov. Običajno lokalne projekte delno financiramo z lokalnimi bankami in delno neposredno iz Budimpešte.

Ste tudi lastnik kmetijsko-živilske skupine Bonafarma. Vas tudi na tem področju zanimajo kakšne naložbe v Sloveniji?

V tem trenutku v Sloveniji nimam nobenih projektov in tudi tega trga ne poznam prav dobro. Če pa bi našel kaj zanimivega, bi seveda razmislil o vstopu na ta trg. Če imate pomanjkanje salam in vina, pa sem pripravljen postati dobavitelj za prebivalce Slovenije (smeh).

Viktor Orban Foto Reuters

Znani ste po tem, da imate dobre odnose z madžarskim premierom Viktorjem Orbán​om, združuje vaju tudi ljubezen do nogometa. V kakšnih odnosih ste z gospodom Orbán​om?

Že več desetletij imava dober odnos, vendar je to bolj odnos na osebni ravni in področju nogometa kot na poslovni ali politični ravni. Vedno sem poskušal biti neodvisen od politike in se s političnimi strankami nisem povezoval ne osebno ne prek sponzorstev. Dobre odnose smo imeli z vsemi vladami in zdaj je to že sedma vlada v mojem obdobju.

OTP banka je privatizirana, tako da država v njej nima vpliva. So dobri odnosi z oblastjo kljub temu nujni za uspešno poslovanje na Madžarskem?

Povsod poskušamo biti v dobrih odnosih z oblastjo, ne glede na to, ali je desna ali leva. Seveda vlada lahko na nas vpliva z regulativo, sicer pa se ne vmešava v poslovanje OTP. Tudi pred letom 1999, ko je bila država solastnica banke, se ni vmešavala. To je bil moj pogoj leta 1992, ko sem prevzel vodenje banke.

Pred časom ste dejali, da bi po nakupu SKB banke radi srečali slovenskega predsednika vlade Marjana Šarca in druge naše politike. Se je to že zgodilo?

Ne še. Bi se pa radi predstavili tako politikom kot uglednim slovenskim poslovnežem.

OTP je zadnjo finančno krizo sicer preživela brez kakršnekoli dokapitalizacije, čeprav tudi ni bilo lahko. Koliko vas skrbi napovedano ohlajanje gospodarstva na eni strani in geopolitična negotovost, s katero se soočamo, na drugi?

Situacija ni enostavna. Carinska vojna med Kitajsko in ZDA gotovo znižuje rast tudi v Evropski uniji, kjer je avtomobilska industrija eden od večjih gospodarskih sektorjev, ki bi lahko čutila posledice. Na splošno pa mislim, da v primerjavi z letom 2008, ko se je začela finančna kriza, nova kriza za finančni in bančni sektor ne bo tako huda. Seveda je treba biti previden in analizirati procese, vendar se ne bojim, da bi bile posledice tako hude kot prej. Vendarle smo se iz zadnje krize veliko naučili: bolj previdni smo tako pri financiranju kot pri kapitalskih zahtevah in zahtevah do strank, tako da ne pričakujemo večjih izgub.

Veliko vlagate v inovacije in digitalizacijo, ki omogoča dostop do bančnih storitev prek aplikacij. Kljub temu v nasprotju z nekaterimi drugimi bankami niste zelo usmerjeni v zapiranje poslovalnic. Zakaj ne?

Menim, da digitalizacija ne bo povsem izrinila poslovalnic. Morda bomo njihovo število nekoliko zmanjšali, a ne zelo. Stranke namreč potrebujejo poslovalnice. Morda se bo spremenila vloga poslovalnic, bolj bodo usmerjene v svetovanje strankam, kar je zelo pomembno. Ko smo začeli proces širitve prek prevzemov, smo bili deležni kritik, da kupujemo škatlo poslovalnic in bank, namesto da bi rasli z digitalizacijo. Vendar se je naš pristop izkazal za uspešnega, saj je veliko lažje kupiti banko in pridobiti stranke ter jim nato ponuditi digitalne storitve kot pa vstopiti s storitvami in prek tega pridobivati stranke.

Ste član upravnega odbora madžarske naftne družbe MOL. Na tiskovni konferenci ste dejali, da se je MOL pripravljen umakniti iz hrvaške Ine, če se bo njihova država odločila za odkup deleža. Hkrati se MOL že nekaj časa omenja kot možni kupec Petrola. So ti namigi utemeljeni, obstaja interes?

Tega ne morem komentirati.

Ste predsednik nacionalne nogometne zveze na Madžarskem, podpredsednik Fife in Uefe ter član izvršnega odbora Uefe, ki mu predseduje Aleksander Čeferin. Kako ocenjujete njegove dosedanje delo? Kot je mogoče zaslediti, se dobro razumeta.

Sodelujeva, odkar je postal predsednik Uefe; jaz sem namreč bil že prej član izvršnega odbora Uefe in on je bil eden od mojih podpornikov. Je zelo inteligenten in neposreden človek, v nogometu pa je še posebej pomembno, da deluje čisto in pregledno. Zame osebno je zelo dober občutek, da mi ni treba razmišljati, kaj oseba v resnici misli in ali bi lahko šlo v Uefi kaj narobe. To je zelo pomembno, saj je bilo v preteklosti zlasti pri Fifi v nogometu veliko škandalov. Pomembno je tudi, da je zelo objektiven in da ne dela v interesu določenih posameznikov ali organizacij razen za Uefo.

Lahko pričakujemo, da bo z vstopom OTP banka SKB več poudarka namenila nogometu?

Ne vem, kaj je hobi vodstva SKB banke (smeh). Vem, da smo sponzorji slovenskega olimpijskega komiteja. Seveda se bomo pogovorili o sponzorski in marketinški strategiji banke ter videli, kako naprej.

Kaj pričakujete od Eura 2020?

Budimpešta je ena od organizatorjev. Zame je bilo zelo težko, ker se nam v odločilni tekmi ni uspelo uvrstiti na prvenstvo, saj bi bilo lepo igrati doma. A tudi če bi se uvrstili tja, bi bilo težko, saj bi bili v skupini z Nemčijo, Portugalsko in Francijo (smeh). Prav danes sem izvedel, da eden naših najboljših igralcev, osrednji branilec, ne bo okreval do dodatnih kvalifikacij v marcu, ki bi nam lahko omogočile uvrstitev na prvenstvo. Upam, da se nam bo kljub temu uspelo uvrstiti in priti do finala.

Ko ste bili lani v Sloveniji, ste obiskali Bled in dolino Soče. Imate tudi tokrat v načrtu turistične obiske?

Pokrajina v Sloveniji me vedno znova preseneti, saj je res fantastična in idealna za pohode. Rad hodim in nazadnje sem prehodil 25 ali 30 kilometrov v dveh dneh, tako da bi rad v Slovenijo prišel tudi z družino. Poleg tega imate dobro hrano. V Ljubljani je ena najboljših restavracij, v katerih sem bil: čeprav sem bil v mnogih državah in tudi madžarska kuhinja ni slaba, je ta res posebna. Imena restavracije seveda ne bom razkril, ker bi bil to preveč dober piar (smeh).

Na čelu OTP ste že skoraj 28 let. Ob lanskem srečanju v Budimpešti ste dejali, da je toliko stvari, ki bi jih še hoteli početi, a jih zaradi vseh obveznosti ne utegnete. Kaj najbogatejši Madžar poleg nogometa in pohodov še počne v prostem času?

Torej, rad hodim, igram nogomet in tenis. Rad tudi jadram, berem, lovim in ribarim, predvsem pa rad preživljam čas s svojo družino. Skoraj vsak večer moram tehtati, ali naj gledam film ali naj berem.

Težke odločitve.

Zares težke (smeh)!