Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Industrija, obetavni trg za IoT

Avtomatizacija in digitalizacija bosta podvojili povpraševanje po opremi, ki omogoča internet stvari.
Vse več dejavnosti uporablja &raquo;pametne&laquo; naprave.<br />
FOTO: Ints Kalnins/Reuters
Vse več dejavnosti uporablja &raquo;pametne&laquo; naprave.<br /> FOTO: Ints Kalnins/Reuters
8. 11. 2020 | 17:00
3:46
Možnost, da stroji v tovarni (ali pa aplikacije, ki usmerjajo vitalne poslovne funkcije) samostojno komunicirajo med sabo, daje digitalizaciji procesov nov zagon. Tehnološko gre za naprave s področja interneta stvari (IoT), dejavnosti pa analitiki napovedujejo velik razcvet.

Industrijska uporaba IoT se nanaša predvsem na tehnološke rešitve, ki omogočajo avtomatizirano prenašanje informacij (komuniciranje) med napravami, ki upravljajo proizvodne procese. Njihove odzive je mogoče vnaprej programirati glede na vrednosti ključih parametrov. Vse bolj pa se v praksi uveljavlja tudi »lastna pamet« naprav – odzivi, ki jih izpeljejo na podlagi strojnega učenja, elementa uvajanja umetne inteligence.



Z uvajanjem interneta stvari podjetja izboljšujejo učinkovitost in zanesljivost ključih operacij. S tem znižujejo stroške in minimizirajo nenačrtovan »prazni tek«, čas, ko se poslovni proces prekine zaradi neusklajenosti med posameznimi operacijskimi fazami. Ključni sektorji, ki rešitve IoT vse pogosteje uporabljajo, so ob predelovalni industriji (ta je bila pionirka avtomatizacije že dolgo pred digitalnimi časi) tudi kmetijstvo, energija, komunalne storitve, logistika, rudarstvo ter nafta in plin.

Internet stvari je koncept, ki v resnici govori o tem, da različni deli naprav, kot so senzorji in komandni procesorji med seboj komunicirajo v realnem času, praviloma z brezžičnimi tehnologijami. Prav možnost, da isti sestavni delček »pametnega omrežja« hkrati komunicira z več sprejemniki svojih podatkov, daje internetu stvari visoko odzivnost in sposobnost, da nadgradi konvencionalne pristope k avtomatizaciji.

Naprave IoT uporabljajo za komunikacijo različne protokole brezžičnega prenosa podatkov, na primer wi-fi, bluetooth ali signal mobilne telefonije. Prav ta se je močno uveljavil v kompleksnejših rešitvah IoT, ki povezujejo naprave, ki so med seboj lahko tudi fizično zelo oddaljene.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo


Ko se je koncept IoT začel uveljavljati, je bila prevladujoča tehnologija prenosa mobilnega signala G3 – danes smo večinoma opremljeni z G4, vse bolj dostopna je tudi tehnologija G5. Ker podjetja, ki so se na polje IoT podala med prvimi, zdaj svoje naprave že zamenjujejo, vsak dan pa se jim pridružujejo tudi nova, sodi sektor ponudnikov opreme za IoT med zelo hitro rastoče. Leta 2020 bodo najrazličnejša podjetja vgradila 17,7 milijarde senzorjev za IoT, ocenjuje svetovalna družba Juniper Research. S širjenjem uporabe teh tehnologij se bodo priložnosti še povečevale in letna prodaja senzorjev naj bi se v prihodnjih petih letih več kot podvojila in do leta 2025 zrasla na 36,8 milijarde senzorjev.

Glavno gonilo povpraševanja bo »pametna« industrijska proizvodnja, ki bo do leta 2025 vzpostavila 22 milijard povezav IoT, večinoma pa bo uporabljala omrežno tehnologijo 5G, meni Juniper Research.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine