IMF sklestil gospodarske obete, opozarja na tveganja in poziva k sodelovanju

Ljubljana – Mednarodni denarni sklad (IMF) za letos pričakuje upočasnitev rasti za 70 odstotkov svetovnega gospodarstva, skupno napoved rasti BDP za svet pa je za letos znižal s 3,5 na 3,3 odstotka, je ob predstavitvi svetovnih gospodarskih napovedi – in pred začetkom spomladanskega zasedanja Svetovne banke in IMF v Washingtonu – razložila glavna ekonomistka sklada Gita Gopinath.

Na udaru evroobmočje in razvite države

Počasnejšo rast od prej predvidene bodo po napovedih IMF imele predvsem razvite države (evroobmočje, Združeno kraljestvo, ZDA, Avstralija, Kanada, tudi Latinska Amerika). Washingtonski analitiki so za letos znižali napovedi rasti v ZDA (z 2,5 na 2,3 odstotka), še bolj pa v Nemčiji (z 1,3 na 0,8 odstotka) in Italiji, pri čemer zadnji letos grozi recesija, v najboljšem primeru pa zelo nizka, 0,1-odstotna gospodarska rast.

Napoved za Slovenijo ostaja pri 3,4 odstotka

Pri tem je zanimivo, da IMF tokrat ni spremenil napovedi rasti za Slovenijo in nam za letos še vedno (kot že lani jeseni in nato januarja) napoveduje 3,4-odstotno povečanje BDP, za prihodnje leto pa napoveduje umirjanje rasti na 2,8 odstotka. 

Glavne vzroke za poslabšanje globalnih gospodarskih obetov v primerjavi z lani, ko je tako rekoč ves svet dosegal solidno gospodarsko rast, v IMF vidijo v povečanju trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko, kreditnemu krčenju na Kitajskem, zategovanju denarne politike v razvitih državah, težavah nemške avtomobilske industrije in drugih negativnih dejavnikih po svetu.   

Delo Infografika

Motorja globalne rasti Indija in Kitajska

Motor svetovne ekonomije bodo še naprej azijske države z Indijo in Kitajsko na čelu. A tudi med zadnjima nastaja razlika. Medtem ko naj bi prva celo pospeševala letne stopnje rasti (s 7,1 odstotka v 2018 na 7,5 odstotka v 2020), se kitajsko gospodarstvo počasi umirja, resda na zelo visokih vrtljajih – IMF pa mu napoveduje znižanje stopnje rasti s 6,6 odstotka v 2018 na 6,1 odstotka v 2020.  

Po osnovnem scenariju IMF naj bi se v drugem polletju 2019 svetovna gospodarska rast vendarle nekoliko okrepila, in sicer tudi po zaslugi glavnih svetovnih centralnih bank. Ameriška Federal Reserve, Evropska centralna banka, Bank of Japan in Bank of England naj bi si, tudi zaradi odsotnosti inflacijskih pritiskov, lahko privoščile bolj spodbujevalno denarno politiko za oživitev gospodarstva. S tem bi nastale razmere, ko bi se v 2020 lahko globalna rast znova zvišala na 3,6 odstotka.

Kočljivi trenutek za svetovno gospodarstvo

A svetovna ekonomija je v kočljivem trenutku, poudarja Gita Gopinath: kljub temu da bo še naprej rasla, globalna recesija pa ni na obzorju in ni del osnovnega scenarija, se tveganja kopičijo. V prvi vrsti so to trgovinske napetosti in razmere v avtomobilski industriji, ki lahko vplivajo na globalne dobaviteljske verige, veliko je tudi negotovosti glede posledic brexita.

Tudi zato v IMF ne izključujejo (še) nižjih stopenj rasti v sistemsko pomembnih gospodarstvih (Kitajska, evroobmočje itd.) in opozarjajo na tveganja, ki bi lahko zaostrila pogoje financiranja in povečala zadolženost podjetij in držav. Države in politične odločevalce zato pozivajo, naj ne prenehajo investirati, pri ekonomskih politikah pa naj poskrbijo za bolj vključevalna gospodarstva in multilateralno sodelovanje, s katerim bi se izognili škodljivim trgovinskim sporom.