Geopolitične napetosti krojijo trg surovin

V zadnjih dneh so svetovni trgi surovin na prelomnici, saj nanje močno vplivajo geopolitične napetosti, trgovinske carine in negotovost na finančnih trgih. Cene nafte, zemeljskega plina, kovin in kmetijskih pridelkov so podvržene hitrim spremembam, predvsem pa so precejšen izziv smeri gibanja v prihodnje.

Energetski trg pod vplivom geopolitičnih tveganj

Naftni trg se je zadnji teden soočil z dvema nasprotujočima si trenutkoma. Na eni strani so se cene nafte dvignile zaradi naraščanja napetosti na Bližnjem vzhodu, predvsem zaradi ameriških napadov na hutijevce v Jemnu, kar je prineslo povračilne ukrepe in grožnje z eskalacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno opozoril Iran, da bo odgovarjal za morebitno širitev konflikta. Na drugi strani je Mednarodna agencija za energijo (IEA) napovedala presežek na naftnem trgu v višini 600.000 sodčkov na dan za letošnje leto, kar ustvarja pritisk na cene in veča negotovost o prihodnjem povpraševanju. Obstaja tudi nevarnost, da bo to naraslo na milijon sodčkov na dan, če bo Opec+ med letom odpravil zmanjšanja­ proizvodnje.

Cena Zlata

Trg zemeljskega plina je doživel padec cen v Evropi, saj je pričakoval dogovor o umiritvi spopadov med Rusijo in Ukrajino, kar bi lahko sprostilo nekatere energetske tokove. Kljub temu se evropske zaloge plina hitro manjšajo (trenutno so pri 35 odstotkih, kar je pod petletnim povprečjem, ki je 46 odstotkov), kar bi lahko ob morebitni ostrejši zimi znova povzročilo dvig cen.

Trg kovin: carine in kitajska gospodarska politika

Slavko Rogan, višji upravljavec investicijskih skladov pri Triglav Skladih Foto Jernej Lasic

Pod pritiskom trgovinskih politik in nihanj v povpraševanju je tudi trg kovin. Evropska komisija je uvedla preiskavo o uvozu aluminija zaradi novih ameriških carin. To je pomembno vprašanje za evropsko industrijo, ki sloni na uvozu primarnega aluminija, pri čemer je Rusija eden od glavnih dobaviteljev, čeprav so se količine uvoza po sankcijah leta 2022 zmanjšale za polovico.

Viša se cena bakra in je dosegla petmesečni vrh, saj Kitajska izvaja stimulacijske ukrepe za povečanje potrošnje. Kitajska vlada je ­predstavila poseben program za povečanje gospodarske dejavnosti, ki vključuje dvig razpoložljivega dohodka gospodinjstev in podporo rasti prebivalstva. Kljub temu kitajski nepremičninski sektor ostaja šibek, kar bi lahko dolgoročno zavrlo rast povpraševanja po bakru in drugih industrijskih kovinah.

Zlato je prav tako doseglo rekordno vrednost v dolarjih, ta je trenutno nekaj več kot 3000 ameriških dolarjev za unčo. Rast cene spodbuja predvsem negotovost nadaljnje trgovinske vojne, zato se je povpraševanje po zlatu kot varni naložbi od začetka leta opazno povečalo.

Sveže napovedi gospodarske rasti za letošnje leto so nižje od prvotno predvidenih, kar govori v prid zniževanju povpraševanja po nafti. Povečanje kapacitet črpanja v ZDA (politika Trumpa) bi seveda presežne količine nafte samo še povečalo. Oboje kaže, da bi se cena nafte med letom lahko še znižala, kar bi po drugi strani nižalo inflacijo ter odpiralo prostor centralnim bankam za nadaljnje zniževanje ­obrestnih mer.