Francijeva jajca poidejo v dveh dneh

Slovenj Gradec – Franci Poklič, mladenič iz Legna pri Slovenj Gradcu, ki je po izobrazbi ekotehnolog, v praksi pa je razpet med očetovo vulkanizersko delavnico in kokošmi nesnicami, je jato kokoši preselil z manjše kmetije svojih staršev na veliko kmetijo v Golavabuki in jo povečal. To je storil, ker je hobi po štirih letih prerasel v posel.

»Za najem kmetije sem se odločil, da zadovoljim potrebe kupcev. Jajc je bilo namreč ves čas premalo. Pošla so v dnevu, največ dneh,« pravi Franci Poklič, ki jajca prodaja v jajcematih. Začel je z dvema, zdaj jih ima že pet. »Prek aplikacije na telefonu imam ves čas vpogled, kaj se dogaja s prodajo v posameznem jajcematu. Ta način prodaje se je kljub visoki naložbi v jajcemate, ki se še ni povrnila, izkazal za učinkovitega. Če je v jajcematih, denimo, še dovolj škatel, lahko pridelek brez obotavljanja prodam proizvajalcem testenin,« pove sogovornik.

Začel je na manjši kmetiji svojih staršev s petdesetimi kokošmi nesnicami. Pridelek je najprej ponudil v prodajo svojim sorodnikom in prijateljem. Ker vedno ni imel časa zanje, jim je na dvorišču namestil manjši hladilnik, iz katerega so sami jemali škatle z jajci, kupnino pa puščali v hranilniku ob njem.
 

Jajca pobirajo šestkrat na dan

S selitvijo na večjo kmetijo v okolico mesta je jato, v kateri so tri pasme kokoši (rjave nesnice, grahaste in štajerske kokoši), povečal z 250 na 700 kokoši. »Na razpolago imajo dva hektara pašnih površin. Pasejo se ves dan. Dodatno jih krmimo z mešanico slovenskih žit, brez gensko spremenjenih organizmov, barvil in arom,« razloži mlad podjetnik in kmetovalec. Pri delu mu pomaga dekle Tadeja. »Jajca pobiramo tudi do šestkrat na dan. Prvič ob sedmih zjutraj. Da jih poberemo iz vseh gnezd, potrebujemo najmanj eno uro, potem je tu še pakiranje v škatle. Naši kupci tako kupujejo jajca, ki so v resnici znesena istega dne,« trdi Poklič.
 

Na ajdovih luščinah

Za mladega podjetnika je kakovost pomembnejša kot količina. Prepričan je, da lahko kakovostna jajca znesejo le srečne kokoši, zato jim je po novem poleg večjega prostora za pašo ponudil še nastilj iz ajdovih luščin, prav takšnih, s kakršnimi polnijo vzglavnike: »Omogočamo jim, da vzdržujejo svoje naravno obnašanje, kot je brskanje, kljuvanje, iskanje krme, izvajanje prašne kopeli ...«

Na kmetiji Černivnik imajo vedno odprta vrata za kupce, ki si želijo sami nabrati jajca, pa tudi za obiskovalce, ki jih zanima, od kod jajca, ki jih kupujejo v jajcematu. »Radi vidimo, da ljudje napovejo svoj obisk, da jih kdo pričaka. Skoraj vedno smo na kmetiji med peto in šesto popoldne,« pravi Franci, ki je prepričan, da ni vedno vse v številu znesenih jajc in prodanih škatel, pač pa v tem, da uživaš v tem, kar delaš: »Od nekdaj sem imel rad živali in sanjal sem o tem, da bom imel nekoč veliko kmetijo.«