Podjetniški impulz digitalizaciji zdravstva

Epidemija koronavirusa je vsem svojim škodljivim učinkom navkljub presenetila z navdihujočo socialno, družbeno, tudi gospodarsko solidarnostjo. V Združenju za informatiko in telekomunikacije (ZIT) na GZS se je po zgledu Italije oblikovala posebna skupnost podjetij, pobuda Digitalna solidarnost, ki z inovativnimi rešitvami in storitvami lahko ublaži škodo, ki so jo virus in ukrepi za njegovo omejitev povzročili v gospodarstvu in javnem sektorju.

Najbolj izpostavljen je bil zdravstveni sistem. In ker imajo največ znanja, informacij in predlogov s terena za uvedbo nujnih in hitrih ukrepov za omejevanje širjenja epidemije tehnološka podjetja, ki so podporni del zdravstvenega sistema, so v pobudi Digitalna solidarnost združila moči v delovni skupini eZdravstvo. V skupini je 15 podjetij, ki so s strokovno podporo združenja ZIT in javnih institucij pripravila nabor ukrepov za boj proti covidu-19.

V Delu smo, denimo, že predstavili prispevek podjetja Better, ki je v okviru omenjene delovne skupine omogočilo vzpostavitev centralnega registra novega koronavirusa v povezavi z njihovim najpomembnejšim že delujočim produktom, interoperabilno hrbtenico Better, ki je ena ključnih sestavin eZdravja.

Ta deluje v odprtem podatkovnem standardu openEHR in omogoča zbiranje podatkov iz različnih virov, neodvisno od ponudnika aplikacije. S tem je zagotovljena prenosljivost podatkov med različnimi zdravstvenimi ustanovami in proizvajalci aplikacij, raziskovalnimi instituti in državami.

O tem, kako deluje digitalna solidarnost znotraj gospodarstva, in kako so tehnološka podjetja združila moči v boju proti novemu koronavirusu, smo se pogovarjali z Igorjem Zorkom, predsednikom Združenja za informatiko in telekomunikacije na GZS.
 

Gospod Zorko, od kod ideja za ustanovitev pobude Digitalna solidarnost?

Digitalno solidarnost so sprožili veliko povpraševanje in težave uporabnikov, ki so želeli delovati elektronsko, a zato niso imeli primerne opreme in orodij. Zaradi omejitve stikov in gibanja je nastala vrzel v znanju in okoljih v gospodarskih družbah, javni upravi in zaposlenih. Podjetja IKT so želela premagati to težavo ter zagotoviti brezplačno funkcionalno pomoč in brezplačno uporabo digitalnih orodij in storitev. Prejeli smo veliko prošenj in želja iz gospodarstva, na katere smo se morali odzvati.



Pogoj ali priprava na digitalno solidarnost so bile pretekle iniciative Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS na temo digitalizacije poslovanja, dela in pridobivanja znanja. Praktično izvedbo brezplačne pomoči in spodbujanja digitalne transformacije poslovanja, učenja in dela je spodbudila pandemija in nezmožnost klasičnega poslovanja s fizičnimi kontakti.

Kakšna je bila ta brezplačna pomoč? Kakšna orodja IKT in storitve so podjetjem dala na voljo tehnološka podjetja, pod kakšnimi pogoji in na katerih področjih?

Podjetja IKT so brezplačno ponudila zelo širok nabor svojih storitev in orodij celotnemu gospodarskemu sektorju in zaposlenim. Posredovala so orodja in pomoč za delo od doma, elektronsko poslovanje, elektronsko hrambo, digitalno varnost, vodenje poslovanja in knjigovodstvo … Večina je dala na voljo storitve v oblaku in svetovanje za obdobje pandemije ali za leto 2020. Veliko brezplačne ponudbe storitev so ponudniki podaljšali tudi v poletje.

Kako se je na to odzvalo gospodarstvo in kakšen je učinek pobude? Če prav razumem, ima ta pomoč omejen rok trajanja?

Odziv predvsem malih podjetij in lokalne samouprave je bil zelo dober. Tako so dobili dostop do znanja in možnost za takojšnjo uporabo in uvedbo novih poslovnih modelov brezpapirnega poslovanja in dela od doma. Podjetja IKT so brezplačno opremila od več sto do več tisoč uporabnikov. Odločitve o nakupih so ti lahko preložili na obdobje po koronavirusu.

Posebno mesto v pobudi je dobil sektor zdravstva. Za kakšne ukrepe gre, kje v zdravstvenem sistemu so nastale največje vrzeli, ki jih je bilo treba zapolniti?

Podjetja, ki že delujejo v zdravstvenem sektorju v Sloveniji in EU ter predstavniki zdravstva v Sloveniji so leta 2019 ustanovili strokovno skupino za pripravo standardov ter priporočil digitalne transformacije zdravstvenega sektorja v Sloveniji.
V času pandemije pa so podjetja IKT ponudila brezplačno tudi svoje znanje in orodja, ki omogočajo podporo ukrepom omejevanja koronavirusa. Ponudba še velja.



To so pomembna podjetja IKT iz Slovenije in tudi globalni ponudniki, ki imajo veliko izkušenj in so vešči dobrih praks tudi iz tujine. Ker so podjetja že pred pandemijo spoznala smotrnost sodelovanja z uporabniki v zdravstvu ter pomembnost solidarnosti z zdravstvenim sistemom v Sloveniji, je bil odziv lahko hiter. Dobre prakse ter digitalne rešitve zdravstvenega sektorja iz Slovenije, ki ima – kljub včasih drugačnemu mnenju – svoje kvalitete, so zelo zanimive tudi za druge države.

Naše zdravstvo pa kljub temu potrebuje odločen premik v smeri pametne digitalizacije in prilagoditev uporabnikom, tako zdravstvenemu osebju kot pacientom. Pomembno je, da se zdravstveni sistem poveže in nadgradi s funkcijami za omejevanje pandemije.
 

Kako ste dosegli, da so podjetja spoštovala pravila igre, da ni koga zamikal »vojni dobiček«?

Podjetja so uskladila svoj kodeks ravnanja tako, da niso ponujala plačljivih storitev in rešitev, kar bi omejevalo konkurenčnost na trgu oziroma omogočalo pridobivanje dodatnih prihodkov zaradi pandemije.

 

Kakšni so ključni cilji novih rešitev?

Ključni cilj delovanja skupine je bil prenos dobrih praks in standardov iz najboljših sistemov sveta. Skupina pa je bila tudi najbolj poklicana za pripravo predlogov rešitev z uporabo sodobnih tehnologij za optimizacijo dela in boljšo informiranost zdravstvenih delavcev.

Konkretni cilji med pandemijo so bili omejevanje vnosa okužb v zdravstvene ustanove, zagotavljanje odprte stalne komunikacije z okuženimi, informiranost splošne javnosti prek mobilnih naprav in aplikacij, optimizacija sistema čakalnih vrst, optimizacija dela podpore pacientom in klicnih centrov, povezovanje sistemov zdravstva, uporaba podatkov za boljše načrtovanje in večjo odzivnost na okužbe …

Komu so ukrepi namenjeni, komu najbolj koristijo, pacientom ali izvajalcem zdravstvene dejavnosti?

Ukrepi ali, bolje rečeno, predlogi so bili usmerjeni v digitalizacijo, poenostavitev ter večjo učinkovitost delovnih mest za zdravstvene delavce ter podporo zdravljenja pacientov na daljavo. Lažji dostop do zdravstvenih storitev, boljša oskrba pacientov ter diagnostika, odprava nepotrebne administracije ter skrajšanje čakalnih vrst so v interesu zdravnikov in pacientov. Nadgradnja storitev zdravstva z uporabo digitalnih modelov in tehnologij ter izkoriščanje podatkov so namenjeni in koristni primarno pacientom in zdravstvenemu osebju, izboljšujejo pa tudi delovanje zdravstvenega sistema nasploh.

Ali imate že kake povratne informacije, kako se je povečala učinkovitost?

Zaradi, po mojem mnenju, prevelikih obremenitev zdravstvenega sistema in zaposlenih večjih sprememb na področju digitalizacije zdravstva še ni bilo. Upam, da bomo več digitalnih rešitev in optimizacije lahko videli jeseni, saj smo se začeli zavedati potreb in koristi uporabe tehnologije.

Razvoj omenjenih novih rešitev ni brezplačen. V času epidemije so svoje znanje, vire in tehnologijo ponudila podjetja, ki so podporni del zdravstvenega sistema. Ali je mogoče pričakovati tudi kakšna evropska sredstva za ta namen?

Slovenija je v preteklosti že izkoristila sredstva EU za digitalizacijo zdravstvenega sektorja in ta vir bi lahko izkoriščala pogumneje tudi v prihodnje. Strategije in projekte na področju umetne inteligence, inovacij, digitalne družbe in digitalne transformacije sektorja bi bilo treba povezati in pogumno pripraviti projekte EU za digitalizacijo zdravstva ter tudi trajnostno oskrbo.

V času pandemije smo se veliko naučili in spoznali kritična področja digitalizacije zdravstva. To znanje in izkušnje je treba zbrati ter z veliko energije in volje uporabiti tehnologijo, da bo delovala v dobro državljanov in zaposlenih v zdravstvu.