Finančni minister Boštjančič: Z odločnimi ukrepi do dostojnega življenja

Poslanci so se na izredni seji seznanili s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti. Pripravo državnih proračunih so po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča spremljale negotovosti glede varnosti, spoznanja o nezadostni konkurenčnosti in uvedba fiskalnih pravil. »Verjamem, da lahko z odločnimi ukrepi in z medsebojnim sodelovanjem gradimo družbo, v kateri bo imel vsak možnost za dostojno življenje in napredek,« je dejal.

»Oblikovanje predloga sprememb proračuna za prihodnje leto in predloga proračuna za leto 2026 so spremljale negotovosti, povezane z varnostnim stanjem, spoznanja o nezadostni konkurenčnosti in produktivnosti Evrope v primerjavi z globalnimi tekmeci ter ponovna vzpostavitev fiskalnih pravil v EU,« je minister povedal na današnji predstavitvi v DZ.

Za leto 2025 je v državnem proračunu predvidenih 15,2 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,6 odstotka več, kot je predvideno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

V letu 2026 se bo po načrtih primanjkljaj znižal na 1,2 milijarde evrov, kar pomeni 1,6 odstotka BDP. Znižanje bo omogočila rast prihodkov na 15,9 milijarde evrov, medtem ko bodo odhodki ostali na podobni višini kot leto prej, pri 17,1 milijarde evrov.

Kot je navedel minister, v letu 2025 pričakujejo rast prihodkov predvsem na račun višjih davčnih prihodkov, in sicer iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb in njegovega začasnega dviga z 19 na 22 odstotkov, davka na premoženje oz. začasnega petletnega davka na bilančno vsoto bank, višjih trošarin, pri katerih so tiste na pogonska goriva precej višje od načrtovanih, in dviga drugih davkov na blago in storitve na račun dviga višine okoljske dajatve.

Obremenitve iz dohodnine se načrtujejo v približno enaki višini, kar je posledica dogovora s socialnimi partnerji glede uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine. Tudi nedavčni prihodki se načrtujejo v približno enaki višini, nižji za 40 milijonov pa bodo kapitalski prihodki, donacije in transferni prihodki ter za približno 80 milijonov prihodki iz naslova prejetih evropskih sredstev, predvsem zaradi manjšega črpanja iz novega kohezijskega načrta.

V odhodkih je za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna predvidenih 1,9 milijarde evrov, na kar bodo vplivali učinki plačne reforme oz. po njegovih besedah učinki največje prenove plačnega sistema v zadnjih 15 letih. Za izdatke za blago in storitve je največ sredstev predvidenih za tekoče vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture, za financiranje projektov finančne perspektive, predvsem za prilagajanje podnebnim spremembam, zagotavljanje socialne vključenosti in boljšega dostopa do zaposlitve, ter za modernizacijo in opremljanje vojske.

Stroški obresti so načrtovani v enakem obsegu, v okviru rezerv se večina načrtovanih sredstev v višini 1,2 milijarde evrov namenja za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, za sklade za obnovo, podnebne spremembe in vode. Odhodki bodo šli še za subvencije podjetjem, transferje posameznikom in gospodinjstvom ter občinam, pri tekočih transferjih v sklade socialnega zavarovanja bodo največji del predstavljala sredstva za financiranje obveznosti do zavodov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, je med drugim nanizal Boštjančič.

Investicijski izdatki se v obeh letih ohranjajo na približno enaki višini, kot so bili realizirani v letu 2023. »Ocenjuje se, da bo Slovenija ostala v vrhu držav EU po velikosti sredstev v BDP, ki se namenjajo za investicijske izdatke,« je dejal. Od načrtovanih bo približno četrtina namenjenih za promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter sredstva, namenjena izobraževanju, športu in razvoju podeželja, je naštel.

»Ne zmanjšujemo sredstev za obnovo po poplavah, ne ustavljamo se takrat, ko je treba zagotoviti sredstva za reforme,« je dejal v predstavitvi v DZ. FOTO: Leon Vidic/Delo

Golob: Proračuna zagotavljata sredstva za reforme

Predloga proračunov za leti 2025 in 2026 po besedah premiera Roberta Goloba ohranjata prioritete te vlade, to so zdravstvo, znanje, inovacije in gospodarstvo ter varnost in odpornost. »Ne zmanjšujemo sredstev za obnovo po poplavah, ne ustavljamo se takrat, ko je treba zagotoviti sredstva za reforme,« je dejal v predstavitvi v DZ.

Vse naštete prioritete je vlada kljub zaostrenim fiskalnim pogojem po njegovih besedah uspešno vključila v predlog proračunov za leti 2025 in 2026. Za plačno reformo bo šlo, denimo, v prihodnjih letih dodatnih 1,4 milijarde evrov, za obnovo po poplavah je v posebnem skladu že zbranih 200 milijonov evrov, za izgradnjo novih neprofitnih najemnih stanovanj je prvič v zgodovini v enem letu na voljo sto milijonov evrov. »Za vse reforme, ki jih imamo predvidene, so predvidena sredstva v teh proračunih,« je dejal.

Pri tem je kot tisto od prioritet, kjer se izvajajo največje spremembe in največje investicije, izpostavil zdravstvo. »Smo na dobri poti, kar dokazuje tudi to, da imamo vsak dan večjo podporo iz samega zdravstva, tudi izvajalcev medicinskih storitev in koncesionarjev,« je dejal.

Poudaril je, da uspeva Sloveniji primanjkljaj kljub vsem reformam in dodatnim sredstvom zanje skozi leta zmanjševati. Na to bi morali biti ponosni: »V celoti smo usklajeni z novimi fiskalnimi pravili na ravni EU, zelo malo je držav v Evropi, ki se lahko s tem pohvalijo.«