Enotni kapitalski trg da, mora pa biti prilagojen značilnostim držav

Medijska hiša Delo danes s poslovno konferenco zaključuje večmesečno poslovno kampanjo Kapitalski trgi 2024: Prihodnost varčevanja in naložb. Dogodek v Zagrebu smo pripravili v partnerstvu s hrvaško medijsko hišo Hanza media.

Pozdravni nagovor je imel Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor in direktor Dela.

Poudaril je, da je razvoj kapitalskih trgov v EU daleč od optimalnega. V primerjavi z ZDA je zaostanek zelo velik, kar ni brez posledic. Zaradi prvenstveno bančnega finančnega sistema v EU, ki pomeni manj prevzemanja tveganja varčevalcev, je celotno gospodarstvo manj fleksibilno. »Zato so skozi čas finančne krize in čas pandemije ZDA rasle hitreje, kot gospodarstvo EU. Izkaže se, da to velja celo za nekrizni čas, in da ni ideja o enotnem trgu kapitala v EU muha enodnevnica ampak nuja, za nas pa tudi velika priložnost,« je zaključil Petrič.

Udeležence so zatem nagovorili dr. Ante Žigman, predsednik sveta uprave Hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev (HANFA), guverner Hrvatske narodne banke Boris Vujčić ter podpredsednika slovenske in hrvaške vlade ter finančna ministra Klemen Boštjančič in Marko Primorac.

Kot je dejal Boštjančič, se na ministrstvu za finance se dobro zavedajo pomena kapitalskih trgov, ki pomenijo in morajo pomeniti dodatne vire za lokacijo kapitala za financiranje gospodarstva in da bo olajšal zeleni in digitalni prehod. Pozorno spremljajo vse aktivnosti v EU, ki so usmerjene v vzpostavitev kapitalske unije. »Pozdravljamo prizadevanja za krepitev povezanosti kapitalskih trgov v EU, se pa hkrati zavzemamo, da bi bili nadaljnji ukrepi na ravni EU skrbno premišljeni in prilagojeni posebnostim kapitalskih trgov posamezne članice, ker se ti močno razlikujejo po velikosti in po razvitosti,« je poudaril.

Trije stebri strategije

Ministrstvo aktivno izvaja aktivnosti za krepitev trga v Sloveniji, z osnovnim izhodiščem, da mora kapitalska unija temeljiti na prizadevanjih za vzpostavitev močnih konkurenčnih in z modernimi tehnologijami podprtih nacionalnih trgov in na zaščiti interesov trgov manjših držav članic, ker le tako lahko izkoristimo vse potenciale enotnega trga kapitala.

»Implementiramo Strategijo razvoja kapitala v Sloveniji do 2030. Dolgoročna vizija temelji na spodbujanju gospodarske rasti, zagotavljanju stabilnosti in učinkovitosti trga in izboljšanju pogojev za izdajatelje in vlagatelje. Vizija temelji na spodbujanju investicij v tehnološke in trajnostne projekte, širitvi ponudbe naložbenih instrumentov in večji vključenosti institucionalnih in malih investitorjev,« je spomnil.

Strategija temelji na treh glavnih stebrih. Prvi je digitalizacija, cilj katere je vzpostaviti tehnično in operativno platformo, namenjeno predvsem MSP, ki bi jim omogočila dostop do sodobnega zbiranja kapitala. Drugi steber je povečanje ponudbe finančnih instrumentov s posebnim poudarkom na obveznicah. Namen je spodbuditi izdajanje obveznic, ki so najbolj primerljive z depoziti, s tem pa narediti prvi korak k približevanju trga kapitala predvsem malim vlagateljem. Tretji steber pa je finančno izobraževanje, da bodo ljudje znali izbrati primerne naložbe zase. »Slovenija ima eno najvišji stopenj varčevanja gospodinjstev v depozitih in najnižjih stopenj naložb na finančnih trgih, kar je velik potencial za povečanje tega deleža, je poudaril Boštjančič.

Med podpornimi ukrepi tej strategiji so vzpostavitev enotne vstopne točke s preglednim in enostavnim prikazom informacij o kapitalskem trgu in vstopanju nanj, uvedba individualnih naložbenih računov za finančne instrumente, ki bi omogočili dolgoročnejše varčevanje fizičnih oseb ter zakonodajne spremembe.

Končni splošni cilj strategije je za slovenski trg doseči status razvijajočega trga, kajti trenutno je Slovenija prepoznana kot obrobni trg. Za doseganje tega statusa nam manjkata višja tržna kapitalizacija in likvidnost

Unija je nujna, a ukrepe morajo sprejemati tudi države

»Pozdravljamo prizadevanja za unijo kapitalskih trgov, je pa za uspeh ključnega pomena ustvarjanje pravega ravnovesja med odpravo ovir za čezmejno poslovanje in zadosten nadzor. Treba pa je ohraniti ustrezno vlogo nacionalnih nadzornikov. Prizadevali si bomo, da bodo integracijski ukrepi pretehtani, postopni in sorazmerni ter usklajeni in dopolnjujoči z nacionalnimi prizadevanji za razvoj kapitalskega trga,« je poudaril minister Boštjančič.

Strinja se, da je treba začeti odpravljati fregmentacijo trga in uskladiti pravila ter poenotiti nadzorniške prakse. A pri tem je nujno upoštevati nacionalne specifike, še posebej naših, manjših trgov. Ni primerno hiteti s konsolidacijo nadzora na ravni EU, ampak najprej pretehtati obstoječa nadzorna orodja ter poenotiti nacionalne nadzorniške prakse. Prav tako podpira idejo, da je treba zmanjšati odvisnost le od bančnih virov financiranja in zato okrepiti pridobivanje novih virov financiranja na kapitalskih trgih in se strinja, da je nujno krepiti pokojninske sisteme, predvsem z razvojem shem drugega pokojninskega stebra.

In kot je opozoril, je za uspešen razvoj in delovanje trga kapitala ključno sodelovanje vseh akterjev, države, regulatorjev, borze, gospodarskih družb in seveda vlagateljev. »Le skupaj lahko gradimo finančni sistem, ki bo spodbudno okolje tako za rast podjetij kot donosne naložbe ter razpršene prihranke prebivalstva, ter bo lahko pomembno prispeval k zelenemu in digitalnemu prehodu.«

Ameriški in evropski trg

»Na evropski ravni se zadnjih deset let poseben poudarek daje razvoju unije trga kapitala in korakom, kako doseči rast teh trgov ter kako parirati trgom, ki so EU konkurenca; in to so trgi ZDA,« je dejal dr. Ante Žigman, predsednik sveta uprave Hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev (HANFA). Pogosto se govori, da je trg kapitala EU zgodba brez konca, je navrgel in dodal, da je zdaj pravi čas, da se o tem pogovorimo. Spomnil je na poročilo Maria Draghija, ki po njegovem ne bo zadnje.

In od kod razlika med trgoma? Konec leta 2023 je bil delež držav EU-27 na svetovnih kapitalskih trgih delnic 11-odstoten, delež ZDA celo 45-odstoten. V zadnjih 20 letih smo zaostali, ugotavlja Žigman, poleg tega je trg kapitala glede na BDP v ZDA dvakrat večji kot v EU, podjetja v ZDA se financirajo 75-odstotno prek trga kapitala in le v četrtini prek bank. V Evropi je situacija obratna: 25 odstotkov se jih financira na trgu kapitala.

Alternativne oblike financiranja so za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo hrbtenico evropskega gospodarstva, še posebej pomembne. A jim žal niso dostopne, ugotavlja Žigman. Evropski podjetniki se za financiranje raje obračajo na sklade v ZDA. Med 2008 in 2021 je blizu 30 odstotkov, vrednih več kot milijardo evrov, končalo na trgu ZDA. Evropska gospodinjstva imajo eno najvišjih stopenj varčevanja v svetu, je opozoril, a velik del tega financiranja je v depozitih na bankah, na varčevalnih računih, v življenjskih zavarovanjih.

Po Žigmanu je na Hrvaškem v zadnjem času dosežena kritična masa za naslavljanje vseh tovrstnih problemov na sistematičen način. Podatki kažejo, da so računi prebivalcev visoko likvidni: 67 odstotkov sredstev je koncentriranih na približno 12 odstotkih računov s povprečnim zneskom od 20.000 do 500.000 evrov. In ta sredstva, je dodal, predstavljajo potencialno bazo malih vlagateljev, ki pa se po njegovem premalo vključujejo v trg kapitala.

Pomembna vloga kapitalskega trga

Podpredsednik hrvaške vlade in finančni minister Marko Primorac pa je poudaril, da je vloga kapitalskega trga v sodobnem gospodarstvu in družbi izjemno pomembna. »Varčevanje in investicije predstavljajo osnovo trajnostne gospodarske rasti, omogočajo razvoj inovacij, tehnološki napredek in izboljšanje življenjskega standarda državljanov. Čeprav se v današnjih spreminjajočih globalnih okoliščinah, tako političnih kot gospodarskih, zdi prihodnost varčevanja in investicij negotova, medtem ko spremembe na globalnih kapitalskih trgih in digitalna transformacija vedno znova predstavljajo nove izzive, pa prav te spremembe in digitalna transformacija ponujajo številne nove priložnosti.

V zadnjih nekaj letih smo bili priča pogostim spremembam regulativnega okvira evropskega kapitalskega trga. Te spremembe so bile in so jih spodbudile predvsem spremembe na svetovnem kapitalskem trgu, kjer je EU dohitevala predvsem ameriški trg. Z izboljšanjem standardov poslovanja in krepitvijo nadzora na kapitalskem trgu smo poskušali ustvariti predpogoje za stabilen in transparenten sistem. Kljub številnim izboljšavam pa se soočamo z določenimi izzivi; od pomanjkanja prvih javnih ponudb, preko nizke likvidnosti in omejenega števila finančnih instrumentov, pa vse do nezadostno razvite digitalne infrastrukture. In to je tisto, kar je imanentno tako hrvaškemu kot slovenskemu kapitalskemu trgu,« je izpostavil minister Primorac.

Vse to po njegovih besedah dela številne evropske trge manj privlačne tako za tuje kot domače vlagatelje. Obravnavanje teh izzivov je ključnega pomena za povečanje učinkovitosti, razpoložljivosti in splošne privlačnosti trga kapitala v Evropski uniji ter s tem za njegovo konkurenčnost in integracijo trga kapitala v širši evropski kontekst. Razvit kapitalski trg zagotovo prispeva k pospešeni gospodarski rasti in vključevanju predvsem v evropske, nato pa tudi v svetovne gospodarske tokove.

»Pri tem si Hrvaška zelo prizadeva za nadaljnje izboljšanje finančnega sistema, pa tudi za zagotavljanje dolgoročne gospodarske rasti, med drugim z zagotavljanjem stabilnih javnih financ. Gospodarska rast na Hrvaškem je v zadnjih letih znašala več kot 7,5 % in je bila večkrat višja od povprečja Evropske unije. V letošnjem letu pričakujemo realno 3,6-odstotno gospodarsko rast, javne finance so stabilne, uspelo nam je znižati raven javnega dolga pod 60 % BDP, raven proračunskega primanjkljaja na ravni konsolidirane države je 2,6 %, zato delamo na stabilnem proračunsko-fiskalnem okviru, ki omogoča in spodbuja dodatno rast in razvoj. Uspešno izvajamo reforme in investicije iz nacionalnega načrta za oživitev in odpornost, vse to pa so prepoznale tudi bonitetne hiše, ki so Hrvaški podelile zgodovinsko visoko bonitetno oceno.«

Pred Hrvaško še številni izzivi

Ne glede na vse našteto pa, kot je dejal hrvaški finančni minister, se zavedajo, da je pred nami še vrsta izzivov, predvsem na kapitalskem trgu. »Dejstvo je, da smo majhen trg, gledano ne le v svetovnem, temveč tudi v evropskem okviru, velik del omenjenih izzivov pa izhaja prav iz omejenosti našega trga, zato je hrvaški trg kljub potencialu trenutno razvrščen kot mejni trg. Ob tržni kapitalizaciji, ki znaša le 30,3 % BDP na Hrvaškem in 14,5 % v Sloveniji, v primerjavi z evropskim povprečjem 54,4 %, je očitno, da obstaja prostor za nadaljnji napredek. Za primerjavo, enak kazalnik za Kitajsko znaša 61,3 %, za ZDA pa okoli 150 %.«

Majhna ponudba, premajhno število izdaj tako dolžniških kot lastniških vrednostnih papirjev, omejen prosti obtok, pa tudi pomanjkanje raznolikih finančnih instrumentov, je privedlo do tega, da udeležba malih vlagateljev na trgu ni povsem zadovoljiva, poleg tega pa se na Hrvaškem, kot smo slišali, zanašamo močno na bančni sistem, dolgoročno financiranje ni vedno lahko dostopno, zato se hrvaški podjetniki pogosto zanašajo na kratkoročna posojila, kar posledično omejuje njihovo sposobnost za inovacije in rast.

»Poleg tega pa imajo naši državljani in institucionalni vlagatelji omejen dostop naložb, kar zmanjšuje donosnost prihrankov in otežuje razpršitev, saj tudi tiste naložbene priložnosti, ki obstajajo, niso v celoti izkoriščene, kar vodi do neučinkovite alokacije finančnih sredstev. Poleg naštetega se številni hrvaški podjetniki soočajo tudi z dodatnimi izzivi, in sicer, da se bo večina naših malih in srednje velikih podjetij, predvsem malih, družinskih, kmalu morala soočiti s procesom prenosa lastništva na naslednjo generacijo.

»V tem delu številnim manjkajo tako finančni instrumenti kot svetovalna podpora v procesu, ki bi jim omogočila uspešen prehod. Če tem podjetjem v tem procesu ne bomo zagotovili kakovostne podpore, menim, da ne moremo spodbuditi tržne aktivnosti, ki v prihodnje, če je ne bomo, povzročila, da prvih javnih ponudb ne bo več in bo trg miroval. Poleg številnih aktivnosti, ki jih izvajamo z namenom izboljšanja zakonodajnega in institucionalnega okvira tržnemu delovanju, skuša dati država z izdajo zakladne menice in državne obveznice. Državljane smo skušali motivirati, da svoje prihranke, ki so bili pasivni na bančnih računih, vlagajo in lahko rečem, da je v zadnjih emisijah, najprej dveh tranšah državnih obveznic, nato pa še štirih izdajah zakladnih menic, sodelovalo približno 150 tisoč državljanov in približno nekaj manj kot 10 % javnega dolga, od celotnega portfelja javnega dolga, je trenutno v rokah hrvaških državljanov.«

Motiviranje vlagateljev

In kot je še dejal minister Primorac, so male vlagatelje motivirali, da tudi vlagajo svoje prihranke, gredo na borzo. Ne glede na to pa je dejstvo, da so varčevalne vloge državljanov v bankah še vedno visoke. V tem delu je treba spodbujati spremembo mišljenja naših državljanov in s krepitvijo finančne pismenosti izobraževati državljane o možnostih, ki so jim na voljo.

»Omeniti moramo tudi naložbe v tvegani kapital, tako zasebnega kot tveganega kapitala. Seveda zelo primanjkuje pozitivnih in kakovostnih pobud. Za ameriškimi trgi močno zaostajamo tako po scale-upih kot start-upih in zagotovo moramo narediti pomemben korak naprej tako kot vlada kot družba kot celota. Zavedati se moramo, da brez naložb v tvegani kapital ni razvitega kapitalskega trga. Tovrstne investicije so bistvenega pomena in financiranja, kar posledično prinaša veliko dodano vrednost tako za lokalno in domače kot tudi za evropsko gospodarstvo. Čeprav pridevnik tvegano v prvi vrsti kliče k previdnosti pri vlagateljih, je dejstvo, da smo številni izmed nas in številni najuspešnejši tehnološki velikani današnjega časa uspeli prav po zaslugi naložb v tvegani kapital. Naložbe v tvegani kapital so ključnega pomena za naše gospodarstvo, saj takšne naložbe dajejo priložnost predvsem mladim, inovativnim podjetjem, ki jih banke morda ne morejo. zagotoviti finančno podporo za razvoj novih tehnologij, ki bodo koristile družbi kot celoti.«

Za skupno delovanje slovenskega in hrvaškega trga

»Tisto, kar se mi zdi ključno v kontekstu novih priložnosti za privabljanje tujih investicij in za aktivnejše vključevanje v globalna finančna omrežja, je močnejša integracija kapitalskih trgov v regiji, o čemer smo se seveda večkrat pogovarjali s kolegi ministri, predvsem s slovenskim finančnim ministrom, seveda vključno s kapitalskimi trgi Hrvaške in Slovenije, pa tudi s krepitvijo povezovanja s trgi drugih držav članic EU. Prepričan sem, da bi bila povezava samo naših dveh kapitalskih trgov lahko ključna za mobilizacijo prihrankov naših državljanov. Naše skupno delovanje bi povečalo privlačnost naših trgov tako za vlagatelje kot za izdajatelje, naši finančni sistemi pa bi bolje izpolnjevali svoje funkcije v zvezi s financiranjem in alokacijo kapitala naših gospodarstev,« je navedel minister Primorac.

In nadaljeval, da lahko k temu veliko prispevajo na primer enoten vstop na trg, skupna rešitev obračuna in poravnave, usklajeni predpisi in standardizirana dokumentacija. V kontekstu Hrvaške je krepitev kapitalskega trga izjemno pomembna, med drugim v kontekstu vstopa v OECD, pa tudi za reševanje prej omenjenih izzivov, povezanih s krepitvijo gospodarske rasti, stabilnosti in integracije z evropskimi in svetovnimi finančnimi sistemi ter za prehod iz obmejnega statusnega trga na ti trgi v razvoju.

»Z omenjenim korakom bi naš trg postal viden na investicijskem zemljevidu sveta, globalnim institucionalnim vlagateljem, s čimer bi izdajateljem, tj. podjetjem, bistveno povečali možnost financiranja. Verjamem, da bodo vaše razprave v okviru te konference odgovorile tudi na nekatera pomembnejša vprašanja. Na primer, kako lahko Hrvaška in Slovenija izkoristita razvoj finančnega sistema in kapitalskega trga, da bosta naši gospodarstvi čim bolj uspešni. Drugo vprašanje je lahko, kako motivirati državljane, da svoje prihranke in vloge vlagajo v druge oblike naložb, in kako lahko inovativne prakse in politične reforme podprejo ta prehod. Verjamem, da bomo ravno z eno razpravo, ki nas čaka v prihodnje, torej v okviru te konference, dobili del odgovorov, da bomo na koncu imeli uravnoteženo, dinamično, propulzivno, predvsem pa vzdržno finančno sistem.'«

V pričakovanju Godota

Guverner Hrvatske narodne banke Boris Vujčić je izpostavil, da so trgi kapitala v EU kot »v pričakovanju Godota«. Evropski trg kapitala je še vedno »bankocentričen«, je dejal, in manj razvit kot v ZDA, kjer večjo vlogo od bank igrajo pokojninski in investicijski skladi. To je po Vujčiću pomembno, ker razviti finančni trg omogoča boljšo porazdelitev tveganja.

Navedel je primer: »Če kupujete delnice v različnih državah EU in če pride do asimetričnega šoka v eni od teh držav, se bo tveganje bolje porazdelilo.« Trg kapitala mora biti zato razvit po vsej Evropi, da bo porazdelitev tveganja, ki je v EU manjša kot v ZDA, bolj učinkovita. In kaj se dogaja, ko pride do šoka? Večja kot je koncentracija finančnega sestava, do večjih fiskalnih stroškov za državo prihaja v primeru šokov, odgovarja. Boljša kot je diverzifikacija in manjša kot je koncentracija, nižji so fiskalni stroški v primeru kriz, je dejal Vujčić, ki ocenjuje, da imata Hrvaška in Slovenija manj razvite finančne trge.

Vujčić je še poudaril, da je obseg finančnih sredstev med hrvaškimi in slovenskimi gospodinjstvi znatno nižji kot v drugih državah EU-27, delež depozitov v njihovih finančnih sredstvih pa višji od povprečja EU. Stopnja varčevanja na Hrvaškem je nižja kot v Sloveniji in v EU. Nezadostno razvit finančni sestav se kaže tudi v strukturi virov financiranja podjetij. Podjetja se vse bolj naslanjajo na interno financiranje in na dobavitelje. In kar je še zelo zanimivo: prebivalci Hrvaške in Slovenije največ vlagajo v kripto sredstva, kar po Vujčiću postavlja pod vprašaj finančno pismenost, ki je v Sloveniji in na Hrvaškem med najvišjimi oziroma nad evropskim povprečjem.

Dve plati globalizacije

O tveganjih in priložnostih za kapitalske trge v svetu po globalizaciji bo spregovoril Erik Fossing Nielsen, glavni svetovalec za ekonomijo iz UniCredit Banke. Kot je dejal, svet danes ni v dobrem stanju, težave izvirajo iz nizke produktivnosti. Leta globalizacije so bila bleščeča, »a 15 let so bili številni opozorilni znaki, da ni vse v redu. Večinoma smo jih ignorirali«. Globalna trgovina, ki pospešuje gospodarsko rast, je po finančni krizi začela upadati. Kitajska je poudarjala, da bo vodilna na svetu na desetih področjih industrije, in v Evropi šele z vojno v Ukrajini postali bolj pozorni na to. Na področju trgovine sprejemamo številne ukrepe, ki so zanjo škodljivi, je opozoril.

V prihodnjih desetih letih se bomo soočali z višjim javnim dolgom, s pritiskom zelenega prehoda, večje bodo potrebe po varnosti, zaradi demografskih sprememb bo višja inflacija, pričakovati je protekcionistične ukrepe, nižjo globalno rast. Ob tem obstaja tveganje usmerjanja v ekstreme, ki zmanjšujejo neodvisnost ključnih institucij, tudi centralnih bank, tveganje pretrganja verig vrednosti, je našteval Erik Fossing Nielsen.

Upanje za Evropo vidi tudi v enotnem kapitalskem trgu, liberalizaciji trgov in realistični industrijski politiki. Spomnil je na Draghijevo poročilo, ki med drugim opozarja na nujna višja vlaganja na evropski trg kapitala. Domače vlagatelje je treba privabiti nazaj, ne da svoja sredstva plasirajo zunaj Evrope. Za kar pa nujno, da odločevalci ustvarijo spodbudne pogoje za vlagatelje.

O odgovornem investiranju je govoril Andrej Petek, član uprave Triglav Skladov.

Pomembnost razvoja varčevalnih produktov

Na okrogli mizi o pomembnosti razvoja varčevalnih produktov in spodbud za posameznike in nacionalno gospodarstvo bodo razpravljali Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladov, Alenka Žnidaršič Kranjc, ustanoviteljica in lastnica Skupine PRVA, Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, Dalibor Ćubela, predsednik uprave Zagrebačke banke, Dinko Lucić, predsednik uprave Privredne banke Zagreb in Marko Badurina, predsednik uprave Hrvatske poštanske banke. Moderatorka obeh panelov bo Zrinka Grancarić iz HRT.

Financiranje trajnostnega razvoja

Tematiko financiranja trajnostnega razvoja podjetij z dostopom do trgov zasebnega in tveganega kapitala pa bodo na drugem panelu pretresli Miran Kovač, direktor Alfi PE, Luka Podlogar, predsednik uprave NLB Skladi, Igor Čičak, predsednik uprave Provectus Capitals Partners, Petar Vlaić, predsednik Združenja družb za upravljanje pokojninskih skladov in pokojninskih zavarovalnic (UMFO, Udruga društava za upravljanje mirovinskim fondovima i mirovinskih osiguravajućih društava), in Hrvoje Čuvalo, predsednik uprave Hrvaške banke za obnovo in razvoj (HBOR).