Faktorski vpliv na donosnost v zadnjem letu

Lastniške vrednostne papirje lahko uvrščamo ali klasificiramo na različne načine. Najbolj priljubljen vsebinski pregled je glede na industrije ali sektorje, v katerih podjetja poslujejo. V zadnjem času je čedalje bolj popularna klasifikacija glede na teme ali trende, katerim so podjetja izpostavljena. Tovrstne klasifikacije prispevajo k boljšemu razumevanje podjetij in panog, v katerih delujejo.

Vse od leta 1992 in trifaktorskega statističnega modela avtorjev Fama in French je naraščala popularnost statističnim modelom, ki lastniške vrednostne papirje klasificirajo glede na izpostavljenosti t. i. faktorjev. Najbolj popularna faktorja ostajata growth in value, ki označujeta podjetja, ki izkazujejo nadpovprečne rasti poslovanja, ter podjetja, ki kotirajo po nižjih kazalnikih vrednotenj. Izpostavil bi še nekatere druge faktorje, kot so momentum (višja izpostavljenost delnicam, ki se gibajo v trendu), quality (izkazana višja kakovost poslovanja), low volatility (delnice z nižjo nihajnostjo cene) ter small cap (podjetja z manjšo tržno kapitalizacijo).

Leto 2022 so zaznamovali padci na delniških trgih. Po več letih boljših donosov delnic z višjo izpostavljenostjo faktorju growth je indeks, sestavljen iz delnic z izpostavljenostjo faktorju value, presegel donosnost faktorja growth za skoraj 20 odstotnih točk v letu 2022. Najpreprostejša razlaga je, da so delnice podjetij z višjim delom vrednosti v prihodnosti bile bolj izpostavljene zaradi dvigovanja diskontne stopnje, ki je pomembno odvisna od obresti centralnih bank. Leto 2023 se je začelo izjemno pozitivno in delnice, ki so bile najbolj pod cenovnim pritiskom v letu 2022, so spet začele premagovati faktor value, saj so se okrepila pričakovanja po nižanju obrestnih mer ter dosegu dna zadnjega ekonomskega cikla.

V evropskem delniškem indeksu je najboljšo donosnost v letošnjem letu dosegel faktor growth (skoraj osem odstotkov), ki mu tesno sledi faktor quality, najslabšo donosnost pa je do pisanja tega prispevka (14. 11.) dosegal indeks izpostavljenosti faktorju small cap (približno štiri odstotke). V ameriškem delniškem indeksu najboljšo donosnost letos dosegajo delnice, izpostavljene faktorju growth (38 odstotkov), medtem ko so delnice iz faktorskega indeksa value celo izgubile nekaj vrednosti (padec v višini 1,5 odstotka). Večino donosnosti letos lahko torej pri ameriških vrednostnih papirjih pojasnimo že s faktorskimi izpostavljenostmi. Faktorske izpostavljenosti pa nam letos ne ponudijo uvida, katere delnice bistveno odstopajo glede donosnosti pri podjetjih s trgov v razvoju. Najboljšo donosnost so letos dosegle delnice z izpostavljenostjo do faktorja small cap, torej po tržni kapitalizaciji manjša podjetja.

Leto 2022 je morda že kazalo, da se bo trend boljše donosnosti faktorja growth obrnil, vendar je letošnje leto kljubovalo lanskemu trendu. Faktor value je premagoval podjetja z višjo izpostavljenostjo faktorju growth vse do leta 2007, ko se je zgodil preobrat ter mu je le v krajših obdobjih še uspelo držati stik z donosnostjo hitreje rastočih podjetij. Ali bodo manj ovrednotena podjetja še kdaj premagovala donosnost delnic hitreje rastočih podjetij, pa bodo verjetno najbolj vplivale centralne banke. Ob nizkih obrestnih merah si tak scenarij res težko predstavljamo.