Privlačnost obveznice se vrača

Ko govorimo o naložbah Slovencev sta najbrž na vrhu seznama nepremičnina in depozit. Ne glede na dolžino seznama so najbrž obveznice pri veliki večini čisto pri dnu. Obveznice so gotovo naložbeni razred, ki pri slovenskih vlagateljih velikokrat ostane prezrt. Na svetovnem trgu obveznic pa je po kapitalizaciji v resnici večji od delniškega trga.

Vzrokov, zakaj je pri nas tako, je najbrž več, od slabih izkušenj iz zgodovine do neprivlačnosti razreda v obdobju negativnih obrestnih mer, a zaradi omejenosti dolžine tega članka danes ne bomo govorili o tem. Se bomo pa vprašali, zakaj zlasti zdaj to ne bi smelo biti tako. Obveznice so naložbeni razred, ki bi ga na grobo po tveganju uvrstili med delnice in denarni trg. Značilnosti obveznic nam omogočajo, da z njihovim dodajanjem v portfelj predvsem pri srednjeročnih varčevanjih vseeno dosežemo donose, ki so višji od depozita. Ne da bi se izpostavili pretiranemu tveganju.

Težko leto

Vlagatelji, ki obveznice spremljajo, se najbrž upravičeno sprašujejo, če sem pozabil na donose v lanskem letu, ko so obvezniški trgi imeli za obveznice zelo velike izgube. Res je, da je bilo leto 2022 oziroma kar celotno obdobje od leta 2021 za vlagatelje v ta naložbeni razred boleče. Če vse skupaj postavimo v kontekst, na primer na ameriškem trgu obveznic, se napoveduje tretje zaporedno leto, ko bodo obveznice izgubljale vrednost, nekaj kar se ni zgodilo že 236 let. Izgube podjetniških obveznic v letu 2022 so bile največje v zadnjih 250 letih. Lani se je tretjič v skoraj stoletni zgodovini zgodilo, da smo bili priča padcu tako obvezniškega kot delniškega indeksa. To je torej ekstremna situacija, za katero ne gre pričakovati, da se bo kmalu ponovila.

Pa je res ob teh podatkih zdaj pravi čas za vstop na obvezniški trg? Napovedi, kdaj je pravi čas za vstop na trg, so vedno težke, pa vendar kljub temu lahko rečemo, da je zgodovinsko gledano zdaj pravi čas. Prej omenjeno težko obdobje za vlagatelje je poskrbelo, da so vrednosti obveznic dovolj nizke, da so ponovno postale zelo privlačne. Iz obdobja negativnih donosov obveznic smo dosegli donose, ki so za vlagatelje spet zanimivi. Po dolgem času imamo tudi pri zelo netveganih državnih obveznicah donose, ki presegajo srednjeročna inflacijska pričakovanja. Nemška desetletna obveznica ima tako letni donos okoli 2,8 odstotka, slovenska pa okoli 3,7 odstotka. Pri podjetniških obveznicah so donosi še zanimivejši. Celo pri tistih varnejših z zelo dobro kreditno oceno lahko pri donosu dodamo še odstotno točko ali dve pribitka. Čez lužo so donosi še boljši. Za ameriško desetletno državno obveznico tako lahko pričakujemo donos okoli 4,9 odstotka. Donosi so torej glede na tveganje zelo privlačni.

Obveznice v vsak portfelj

Dejstvo, da imamo v življenju tako kratkoročne, srednjeročne kot dolgoročne cilje, je razlog, da je najbrž prostor za obveznice v vsakem portfelju. Razred, ki je v zadnjih letih ostal (upravičeno) prezrt, se je kot feniks dvignil in je postal zanimiv košček v naložbenem mozaiku.