Evrodežela februarja z inflacijo, Slovenija pa z deflacijo

Inflacija v evrskem območju je bila februarja 0,9-odstotna in je bila s tem na isti ravni kot mesec prej, kaže prva ocena evropskega statističnega organa Eurostata. Na letni ravni so se hrana, alkohol in tobak podražili za 1,4 odstotka, storitve za 1,2 odstotka, cene industrijskih izdelkov so se zvišale za odstotek, na drugi strani pa se je energija medletno pocenila za odstotek.

Kot kažejo inflacijske številke Eurostata, so med posameznimi državami evrskega območja precejšnje razlike, kar bo zagotovo vse večji izziv za Evropsko centralno banko, ki pri svojem ukrepanju zasleduje cilj inflacije, ki je blizu, a pod dvema odstotkoma.



Merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), je bila februarja letna inflacija najvišja na Nizozemskem (1,9 odstotka), v Nemčiji, ki je še pred dvema mesecema imela 0,7-odstotno deflacijo, pa so se cene februarja medletno zvišale za kar 1,6 odstotka. Na drugi strani je kar nekaj držav tudi prejšnji mesec imelo deflacijo. Ta je bila z 1,9-odstotnim letnim upadom cen najvišja v Grčiji, na drugem mestu pa je že Slovenija, ki je po oceni s prejšnjega tedna februarja imela 1,1-odstotno deflacijo, merjeno s kazalnikom HICP. Bolj podrobne inflacijske podatke za našo državo bo Surs predstavil v petek. 

Po prvi oceni so bile cene blaga pri nas v februarju 2021 v povprečju za 1,8 odstotka nižje kot v februarju 2020, cene storitev pa so v povprečju ostale nespremenjene. Znižale so se cene poltrajnega blaga in cene blaga dnevne porabe, in sicer za 3,5 odstotka oziroma 1,8 odstotka, medtem ko so se cene trajnega blaga za 0,2 odstotka zvišale.

Inflacijski pritiski se krepijo

Po večini napovedi je v nadaljevanju leta pričakovati krepitev inflacijskih pritiskov doma in po svetu zaradi pričakovanega okrevanja gospodarstva, višanja cen nafte in pričakovanega bistveno večjega trošenja prebivalstva po odpravi ukrepov za zajezitev pandemije. Glavna usmeritev centralnih bank je zdaj trošenje, in to raje več kakor manj. Enako velja za vlade, ki s fiskalnimi ukrepi in subvencijami podpirajo gospodarstvo in prebivalstvo. Ob tem pa se banke ob izrazitem povečanju hranilnih vlog odločajo za uvedbo ležarin, ki destimulira varčevanje in stimulira porabo.

»Zdaj imamo izredno agresivne ukrepe denarne politike, izredno agresivne spodbujevalne ukrepe fiskalne politike in bližajoči se konec epidemije, ki napoveduje izredno agresivno nagnjenost k trošenju gospodinjstev, ki eno leto niso mogla trošiti. Skratka, imamo tri izredno močne ukrepe, ki gredo v isto smer. Če bo kdaj prišla inflacija, bo v takem okolju,« meni ekonomist Blaž Hribar iz uprave Pokojninske družbe A in doda, da so njihovi portfelji pripravljeni in zaščiteni pred tveganji morebitne inflacije.



Zadnji mednarodni podatki o indeksu nabavnih menedžerjev v industriji kažejo, da so cene, ki jih podjetja zaračunavajo, že narasle zaradi višjih cen nafte itd. Neki inflacijski pritiski so tam, kjer se začnejo najprej, že prisotni, pravi Hribar in izpostavi primer Nemčije, kjer so decembra imeli še 0,7-odstotno deflacijo, februarja pa že omenjeno 1,6-odstotno inflacijo. »Če se bosta bosta karantena in epidemija končali, kakšna pa bo inflacija takrat? Tega ni mogoče dati v neki model in izračunati, saj je epidemija stvar, ki se dogaja vsakih sto let,« pove sogovornik.

Kapitalski trg se je po njegovih besedah v zadnjih dveh tednih februarja že ustrašil prihoda inflacije. »Zato so obrestne mere poskočile, vrednost pa se je povečala tipičnim [delniškim] naložbam, ki so dobra zaščita pred inflacijo, kot so naftne in rudarske družbe, tudi banke. Zmerna inflacija je zaželena, vsi se strinjamo, da bodo višje cene prišle, višjih obrestnih mer centralnih bank pa zelo verjetno ne bo. Verjetno bomo imeli okolje nizkih ali negativnih obrestnih mer in zmerne inflacije ali pa okolje zmernih obrestnih mer in visoke inflacije.«