Vrnitev v šolo pomeni tudi ocenjevanje za vse

Prihodnji teden, ko bodo v šolah vsi osnovnošolci, dijaki zaključnih letnikov in dijaki nižjih poklicnih šol, so v večini šol predvidena ocenjevanja. V večini srednjih šol je ocenjevanje že med šolo na daljavo potekalo nemoteno. Čeprav je le eno ocenjevalno obdobje, je namreč ocene treba pridobiti, snovi pa ni manj. Praksa je zelo različna, zato se tudi letos postavlja vprašanje pravičnosti in primerljivosti ocen, ki bodo verjetno višje.

Zavod RS za šolstvo je svetoval, naj bo ocenjevanje v šoli postopno. V okrožnici so opozorili, naj učitelji s preverjanji znanja pridobijo povratne informacije o tem, katera znanja so učenci v času pouka na daljavo sploh usvojili in kako kakovostno. Poudarili so, naj se učitelji posebej posvetijo tistim, s katerimi na daljavo niso imeli stika in učencem iz ranljivih skupin.
Učitelji po prvih tednih vrnitve v šolo ugotavljajo velike razlike. Posamezni učenci so delali odlično, nekateri pa imajo velike luknje v znanju, ki jih bo zelo težko nadomestiti. Ocenjevanja so se kljub temu v osnovnih šolah začela, nekateri osnovnošolci so jih kljub drugačnim nasvetom zavoda pridobivali tudi na daljavo, v srednjih šolah so ocenjevanja na daljavo potekala bolj ali manj nemoteno.



Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan je dejal, da je treba zaupati učiteljem. Predsednica Združenja srednjih šol in dijaških domov Slovenije Frančiška Al-Mansour pravi, da je večina srednjih šol ocenjevala na daljavo, sploh ker so dijaki od prvega do tretjega letnika še vedno doma. Prihodnji teden bo vlada odločala, ali se bodo v šole po modelu C vrnili, skupaj jih je okoli 54.370. Ocenjevanje je bilo skoraj nujno, pravi Al-Mansourjeva: »Že lani smo imeli pozitivne izkušnje, hkrati pa dijake s tem 'prisilimo', da delajo sproti. So pa vsi profesorji preverjanja prilagodili.«

Pravično?

Učenci in dijaki so imeli na daljavo zelo različne pogoje. Kako je torej ocenjevanje na daljavo in zdaj, ko prihajajo v šole z različno usvojenim znanjem, pravično? Dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta pravi, da je pred ocenjevanjem nujna odločitev, »katere standarde znanja učenci sploh lahko izkazujejo (odvisno od tega, kako kakovosten je bil pouk na daljavo, kako kakovosten je bil pedagoški proces od takrat, ko so se učenci v šole vrnili). Učenec lahko standarde znanja doseže na različne načine, menim, da so učitelji v Sloveniji dovolj strokovno podkovani, da lahko najdejo te ustrezne načine. Verjetno v tem času prihaja do večje vloge diferenciacije in individualizacije, ki bi ju bilo smiselno uporabiti tudi pri ocenjevanju znanja učencev. To bi bil idealen pristop. Gre pa za izjemno veliko breme, ki ga je država preložila na učitelje.«



Četudi je letos le eno ocenjevalno obdobje, to ne pomeni, da je snovi manj. Klemenčičeva opozarja: »Tudi v prvem valu epidemije smo zamudili pristop, ki bi na nacionalni ravni določil prioriteto učnih ciljev in standardov znanja. Zamudili smo s pristopom popisovanja učnih ciljev, ki jih učenci niso usvojili v smislu pedagoške primopredaje. Eno konferenčno obdobje zahtevanega obsega ne rešuje, še posebno ne v smislu, da so primanjkljaji obstajali že od lani.«

Visoke ocene

Že lani je Državni izpitni center opozoril, da so se ocene po prvem valu epidemije zvišale za toliko, kot predstavlja več kot desetletni prirast, inflacija dobrih ocen pa je prisotna že leta. Podobno tudi letos pričakuje Klemenčičeva, ki dodaja: »Želim si, da bi v Sloveniji spremenili fokus, in sicer od ocen k znanju. Kolikor se pogovarjam s kolegi iz tujine, se tam vse od prvega vala epidemije bolj ukvarjajo s problematiko primanjkljaja znanja in nadomeščanja le-tega kot z ocenami. Si pa države v Evropi veliko obetajo od nacionalnih preverjanj znanj in mednarodnih primerjalnih raziskav znanja, da bodo tako ocenjevale izpad.«