Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Novice

Euribor bi se lahko sčasoma ustalil pri 3,5 odstotka

Na gibanje cene denarja in posojil bosta še ključno vplivala inflacija in obrestni odziv ECB, a nekaj znakov je, da bi se rast euriborja počasi umirila.
Gibanje Euriborja je močno povezano s pričakovanji finančnega trga glede prihodnje denarne politike ECB. Foto Dado Ruvic/Reuters
Gibanje Euriborja je močno povezano s pričakovanji finančnega trga glede prihodnje denarne politike ECB. Foto Dado Ruvic/Reuters
4. 4. 2023 | 05:00
6:38

V nadaljevanju preberite:

Euribor, referenčna obrestna mera, ki jo banke uporabljajo pri določanju posojil s spremenljivo obrestno mero, se od začetka lanskega leta strmo dviga iz negativnih številk in zdaj povprečno znaša znatno več kot tri odstotke, odvisno od ročnosti. Na njegov vzpon sta seveda vplivala visoka inflacija in odziv ECB, ki je od lanskega julija zvišala ključno obrestno mero z minus 0,5 na tri odstotke. S postopnim umirjanjem inflacije in bolj golobjim ravnanjem ECB bi se rast euriborja lahko letos umirila, prihodnje leto pa bi se ob zniževanju inflacije lahko trend obrnil navzdol, kar bi bila dobra novica za posojilojemalce s spremenljivo obrestno mero.

Če se bo ECB pri določanju svoje ključne obrestne mere »počasi ustavila in jo po naših predvidevanjih zvišala na največ 3,5 odstotka, se bodo tudi euriborji začeli počasi zbliževati na približno isti ravni, okrog 3,5 odstotka. Razlika med euriborji se bo zmanjšala, čim se bo krivulja pričakovanj nekako ustalila in stabilizirala,« pravi Aleš Čačovič, višji upravljavec investicijskih skladov v Triglav Skladih.

Kakšna so pričakovanja trgov glede zvišanj obrestnih mer ECB? Kaj zdaj še vpliva na razpoloženje finančnih trgov? Kako se sploh določa euribor?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine