Neomejen dostop | že od 9,99€
Indeksi rasti cen so se januarja še dodatno znižali. Letna stopnja inflacije v ZDA se je decembra znižala s 7,1 na 6,5 odstotka, zadnji podatek za letno stopnjo inflacije v evrskem območju pa je za december pri 9,2 odstotka, za januar pa jo Eurostat ocenjuje na 8,5 odstotka. Ameriške delnice so se od začetka leta podražile za 7,25 odstotka, evropske za 9,01 odstotka. Centralne banke se počasi bližajo meji, ko bodo referenčne obrestne mere dovolj visoke (restriktivne).
Podatki o nadaljnjem upočasnjevanju rasti cen so Ameriško centralno banko (Fed) spodbudili k manjšemu dvigu referenčne obrestne mere. Fed je na zasedanju v začetku februarja dvignil zgornjo mejo referenčne obrestne mere za 25 bazičnih točk, s 4,5 na 4,75 odstotka (na decembrskem zasedanju so jo dvignili za 50 bazičnih točk).
Pričakujejo, da bo Fed v drugi polovici leta že začel zniževati referenčne obrestne mere. Predsednik Feda Jerome Powell je v izjavi večkrat uporabil besedo dezinflacija, vendar je še prehitro za zmagoslavje nad inflacijo. Res je, da se rast cen blaga in dobrin umirja, vendar se gonilo inflacije preusmerja na storitve, kar povzroči bolj zakoreninjene cenovne pritiske.
V začetku februarja je zasedala tudi Evropska centralna banka (ECB), ki je dvignila referenčno obrestno mero za nadaljnjih 50 bazičnih točk, z dveh na 2,50 odstotka. Trgi pričakujejo nadaljnje dvige na nekaj manj kot 3,5 odstotka do polovice leta in nato držanje referenčne obrestne mere na tej ravni do konca leta. Predsednica ECB Christine Lagarde je potrdila, da bodo najverjetneje na prihodnjem zasedanju dvignili referenčno obrestno mero za 50 bazičnih točk. ECB nekoliko zaostaja za Fedom, zato so višji dvigi referenčne obrestne mere primerni.
Trg dela v ZDA se presenetljivo dobro drži kljub dvigom referenčne obrestne mere. Stopnja brezposelnosti je dosegla novo najnižjo raven od leta 1969, to je 3,4 odstotka. V ZDA se je januarja zaposlilo več kot 500.000 ljudi, kar je občutno preseglo napovedi (185.000 ljudi). Vzrok je, da se stanje na trgu dela v določenih panogah še ni normaliziralo. Podjetja v gostinstvu, letalstvu, turizmu in podobnih panogah še potrebujejo zaposlene.
V prejšnjih mesecih ta podjetja niso zaposlovala zaradi strahu pred recesijo, ki pa se počasi razblinja. Tudi predsednik Feda Jerome Powell je poudaril, da je pomanjkanje delovne sile bolj strukturni problem kot ciklični. Nasičeni trg dela pri rekordno nizki stopnji brezposelnosti pregreva gospodarstvo, še posebej pa ustvarja pritisk na rast cen storitev. V kombinaciji z rastjo plač lahko to vodi v plačno-inflacijsko spiralo, zato ni razloga, da bi Fed že začel zniževati obrestne mere. Tudi pogled gospodinjstev in podjetij se je v zadnjih mesecih izboljšal. Strah pred inflacijo se je nekoliko zmanjšal, cena nafte brent se je umirila in se giblje okoli 85 dolarjev.
Glede na izjemno nizke stopnje brezposelnosti v ZDA in v evrskem območju (rekordno nizko pri 6,6 odstotka), rast plač oziroma stavkovne zahteve po višjih plačah lahko pričakujemo povišane pritiske na rast cen storitev, kar je za centralne banke eden izmed skrb vzbujajočih indikatorjev, ki kaže na bolj zakoreninjeno inflacijo.
Optimizem se kaže tudi v rasti cen delnic. Ameriško gospodarstvo se za zdaj dobro prilagaja na višje obrestne mere, vendar se je treba zavedati, da je inflacija še vedno povišana in previsoka, da bi se boj končal. Ko vse te dejavnike združimo, ni razloga, da Fed in ECB ne bi dodatno zvišala referenčnih obrestnih mer, če bo inflacija postala »trmasta« in ne bo nadaljevala poti proti dvema odstotkoma. Tržni udeleženci sicer pričakujejo, da se bo hitro vrnila na to ciljno območje, trenutni podatki pa kažejo, da bo boj za njeno ukrotitev daljši in težji.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji