Okoljski izzivi in staranje so ključni problem

Slovenija je postala bolj zelena. Hitreje uresničuje cilje o pridobivanju brezogljične energije, bolj skrbi za vodne vire in bolje upravlja tudi odpadke, je v otvoritvenem nagovoru spletnega dogodka Ekonomija pod žarometi povedal Janez Škrabec, direktor podjetja Riko in predsednik Alumni kluba Ekonomske fakultete UL. Kot podjetnik se podpisuje pod ekološke projekte in spodbuja uporabo lesa.



»Ekonomija je zame zelo zanimiva veda, vendar tudi zelo zahtevna, tudi za dosežke. Na področju ekonomije podeljujejo Nobelovo nagrado. Ekonomija je dejavnost, ki je za dobro ljudi izjemno pomembna, saj ob omejenih razpoložljivih virih usklajuje delovanje ljudi tako, da dosegamo kar največjo materialno blaginjo. Za to uporablja širok instrumentarij, med drugim modeliranje prihodnjih gibanj. Vse meni znane napovedi ekonomskih gibanj za prihodnjih približno 30 let vodijo do naslednjega sklepa. Materialna blaginja srednjega in visoko razvitega sveta, tudi Slovenije, je izjemno ogrožena. Pričakujemo lahko nižji življenjski standard, torej zmanjšanje dobrin, ki bodo na razpolago posameznemu prebivalcu. Ključna problema, zaradi katerih so napovedi tako črnoglede, so na eni strani vedno bolj katastrofalne spremembe v okolju in na drugi strani staranje prebivalstva. Okoljski problem je nastal, ker na račun okolja večamo svojo materialno blaginjo, zato doživljamo upor narave v obliki podnebnih sprememb,« je svojih 15 minut predavanja začel dr. Dušan Mramor, ekonomist.

Upravljanje političnega tveganja

Sledil je premik k oceni političnega tveganja, to je v svojem 15-minutnem predavanju predstavil Tine Kračun, ISR. »V zgodovini so se s političnim tveganjem ukvarjali vojskovodje, kralji. Danes o njem razmišljajo tudi gospodarstveniki. Ti politično znanost sistemsko uporabljajo za analizo okolja, v katerem delujejo. Kaj je torej politično tveganje? To je sprememba vrednosti podjetja, ki je posledica nepričakovane poteze politike. Politično tveganje je tudi nevarnost, da bodo ukrepi vlad zmanjšali denarne tokove, ki jih vlagatelji pričakujejo od svojih naložb.«

Več vrst kapitalizma

Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge, je med drugim govoril o koncu kapitalizma, o tej temi se razpravlja na robovih politične znanosti. Pojasnil je, kaj pomeni pajdaški kapitalizem in kaj državni kapitalizem. »Pajdaški kapitalizem v zadosti čisti, laboratorijski obliki srečamo, denimo, v Rusiji. Ne gre se sprenevedati, tudi Slovenija ima do neke mere svojo različico pajdaškega kapitalizma. Državni kapitalizem pa najdemo na Kitajskem, v Rusiji, arabskih državah in z nafto bogati Norveški.«


Na dogodku Ekonomija pod žarometi so govorili še Jože Damijan, Petra Došenović Bonča, Borut Jamnik, Ljubica Knežević Cvelbar, Tine Kračun, Igor Lončarski, Marko Pahor, Tamara Pavasović Trošt, Helena Schweiger, Marcel Štefančič, Maks Tajnikar, Aljoša Valentinčič, Peter Wostner in drugi.