ECB brez sprememb obresti, obljublja vse, kar bo potrebno

Svet ECB na današnji monetarni seji pričakovano ni spreminjal obrestnih mer, je pa presodil, da »novi podatki utrjujejo pričakovanje, da se neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) v tretjem četrtletju zaključijo. V prihodnjem obdobju bo denarna politika ECB odvisna od novih podatkov in od tega, kako bo svet ECB ocenjeval obete za prihodnost.«

V zdajšnjih razmerah velike negotovosti si bo svet – njegov član je tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle – pri izvajanju denarne politike »puščal odprte vse možnosti ter ukrepal postopno in prožno«.

V razmerah trenutne visoke inflacije sicer vrhovni organ evrskega območja, ki ga vodi predsednica Christine Lagarde, obljublja, da »bo storil vse, kar je potrebno«, da izpolni mandat ECB, ki je vzdrževanje cenovne stabilnosti ter varovanje finančne stabilnosti.

Mesečni neto nakupi obveznic v okviru programa APP bodo tako aprila znašali 40 milijard, maja 30 milijard, junija pa 20 milijard. Prilagajanje ključnih obrestnih mer ECB pa bo nato postopno in se bo začelo nekaj časa po koncu izvajanja neto nakupov v okviru programa APP.

Lagarde: Inflacija še nekaj mesecev visoka 

Vojna v Ukrajini je resno prizadela gospodarstvo evrskega območja in znatno povečala negotovosti. Vpliv vojne na ekonomijo bo odvisen od poteka vojne, učinkov sankcij in možnih prihodnjih ukrepov. Gospodarska rast v evrskem območju je v zadnjem lanskem četrtletju znašala le 0,3 odstotka, šibka pa naj bi ostala tudi v prvem letošnjem četrtletju, predvsem zaradi omejitev, povezanih s pandemijo. Več dejavnikov pa nakazuje počasno rast tudi v prihodnje, saj vojna vpliva tudi na zaupanje podjetij in potrošnikov, je na daljavo povedala predsednica Christine Lagarde, ki sicer te dni še preboleva covid.

Strma rast cen energije in surovin po njenih besedah povečuje življenjske stroške gospodinjstev in viša proizvodne stroške podjetij. Stopnja inflacije v evrskem območju se je povzpela s 5,9 odstotka v februarju na kar 7,5 odstotka konec marca, kar je največ v zgodovini evra in visoko nad dvoodstotnim inflacijskim ciljem ECB.

Cene energije, ki se dodatno višajo od začetka vojne, so glavni vzrok inflacije. Zdaj so kar 45 odstotkov višje kot pred letom dni in naj bi ostale visoke na kratek rok, kasneje pa naj bi se visoka inflacija vendarle do neke mere umirila, je povedala Lagardova. Pri tem še pričakuje, da se bodo merila za kreditiranje v prihodnjih mesecih še naprej zaostrovala, saj bodo banke upoštevale neugodne posledice ruske agresije v Ukrajini in višje cene energije. 

Vasle: Posledice ruske agresije poslabšale gospodarske obete

Po ugodnih gibanjih na prehodu v letošnje leto je ruska vojaška agresija, in posledično uvedene sankcije, poslabšala ekonomske obete v evrskem območju, v svoji izjavi po seji sveta ECB poudarja tudi guverner slovenske centralne banke. 

»Visokofrekvenčni kazalniki gospodarske aktivnosti v marcu sicer še niso kazali krčenja gospodarske aktivnosti, vendar pa so razmere v Ukrajini že izrazito poslabšale sentiment med gospodinjstvi in podjetji. Kazalniki zaupanja potrošnikov so tako upadli na ravni, ki so bile izmerjene med prvim valom pandemije v Evropi. Poleg slabšega sentimenta in posledičnega upada povpraševanja bi na gospodarsko aktivnost v prihodnje lahko negativno vplival tudi negotovost glede dobave ključnih energentov in učinek vojne na razpoložljivost nekaterih surovin. Težave v dobavnih verigah namreč dodatno zaostrujejo ukrepi v Aziji, povezani s pandemijo.«

Boštjan Vasle poudarja, da se »v Sloveniji po izjemno visoki lanski gospodarski rasti v začetku letošnjega leta nadaljujejo ugodna gospodarska gibanja. Po za zdaj dostopnih podatkih se je povečevanje gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju nadaljevalo, vendar je bila rast občutno nižja kot v predhodnem četrtletju.«