
Neomejen dostop | že od 14,99€
V nadaljevanju preberite:
Pred Evropsko centralno banko (ECB) in prebivalci evrodežele je jutri zgodovinski dan, s prvim zvišanjem obrestnih mer po 11 letih. Makroekonomske razmere so vse bolj zapletene, saj se gospodarske napovedi (evropska komisija, OECD, ECB itd.) znižujejo, skrbi povzroča tudi politična nestabilnost v Italiji, a visoka inflacija – v povezavi s slabljenjem evra do drugih glavnih valut – narekuje dolgo pričakovani obrestni dvig. Dodatne zaplete seveda povzroča fragmentacija, vse večja razlika v stroških zadolževanja posameznih držav evrodežele, ki nakazuje ukrepanje z novim protikriznim orodjem.
Kakšni scenariji so na mizi odločevalcev v ECB? Kakšne dileme povzroča še nerazkriti protikrizni inštrument?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji