ECB bo julija zvišala obrestne mere za 0,25 odstotka

Evropska centralna banka namerava s prvim julijem dokončati obsežen program nakupa vrednostnih papirjev APP, nato pa bo na svojem zasedanju 21. julija dvignila svoje ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk (0,25 odstotka). Do tedaj bodo obrestne mere ostale nespremenjene, je po seji sveta ECB sporočila njegova predsednica Christine Lagarde. To bo prvi dvig obrestnih mer ECB po juliju 2011.

Svet ECB pri tem pričakuje, da bo ključne obrestne mere znova zvišal septembra. Če bo inflacija tedaj vztrajala na visokih ravneh ali pa se bodo inflacijska pričakovanja poslabšala, bo takrat mogoče tudi večje zvišanje obresti (denimo za 0,5 odstotka, op. p.), ocenjuje evropska denarna oblast. Za od takrat naprej sicer predvideva normalizacijo denarne politike s postopnim zviševanjem obresti, je napovedala Lagardova. 

Obresti ECB za 3. str Foto Gm Igd

Vzrok za pričakovano obrestno ukrepanje je seveda visoka inflacija, ECB namreč po današnjih projekcijah za letos pričakuje višjo, kar 6,8-odstotno inflacijo v evrskem območju, prihodnje leto pa njeno znižanje na 3,5 odstotka. Hkrati je ECB precej sklestila tudi napovedi gospodarske rasti: ta naj bi letos dosegla 2,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa po 2,1 odstotka. Glavni vzrok za poslabšanje razmer je neupravičena ruska agresija proti Ukrajini, ki povzroča motnje v trgovini in pomanjkanje materialov, hkrati pa prispeva k visokim cenam energije in surovin.

Vasle: Zahtevane donosnosti obveznic močneje porasle

Od zadnjega aprilskega monetarnega zasedanja sveta ECB so se pogoji za financiranje na trgu dodatno zaostrili, vendar ne na račun povečanih negotovosti, temveč primarno kot posledica bolj restriktivne denarne politike centralnih bank, ki želijo stabilizirati inflacijo. Cene delnic so upadle, zahtevane donosnosti obveznic pa so močneje porasle. Od začetka leta so stroški za zadolževanje držav evrskega območja porasli za več kot eno odstotno točko, je v daljši izjavi po včerajšnji seji med drugim poudaril guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. 

»Vlagatelji zahtevajo približno dvoodstoten donos za desetletno obveznico Republike Slovenije, medtem ko je donosnost še v začetku leta znašala 0,4 odstotka. Zahtevana donosnost desetletne nemške obveznice je od začetka leta porasla z okoli nič odstotkov na 1,2 odstotka. V prvih mesecih leta 2022 so se na ravni evrskega območja začele zviševati tudi obrestne mere na bančna posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, vendar so njihovi nivoji historično gledano še vedno zelo nizki, posojanje pa ostaja robustno,« ocenjuje guverner. 

Vasle je povzel tudi včerajšnje sklepe, ki so jih sprejeli člani sveta ECB ob odločitvi, da nadaljujejo normalizacijo denarne politike. Neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa APP bodo končani 1. julija, pri čemer bo okvir reinvestiranja nespremenjen. Ugotovili so, da so izpolnjeni pogoji iz prihodnje naravnanosti denarne politike (forward guidance), ki omogočajo dvig obrestnih mer. »V skladu s tem nameravamo v juliju dvigniti naše ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Pri tem pričakujemo nadaljnji dvig obrestnih mer v septembru, pri čemer bo velikost dviga odvisna od srednjeročnih inflacijskih izgledov. Če se bodo ti ohranili oziroma poslabšali, bo septembra primeren večji dvig obrestnih mer. Postopno, vendar zaporedno dvigovanje ključnih obrestnih mer ECB bo primerno tudi po septembru. Pri tem bomo zagotovili, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri dveh odstotkih,« je sklenil guverner.