Država lani s preveliko porabo omajala javne finance

Fiskalna politika je bila v letu 2022 ekspanzivno naravnana, kar je bilo v ugodnih cikličnih razmerah neustrezno, predvsem ker rast porabe ni bila prilagojena občutnemu znižanju deleža prihodkov v BDP. Javnofinančne razmere so bile tudi lani negotove, poleg protikriznih ukrepov za blaženje posledic epidemije in draginje pa so jih zaznamovali tudi diskrecijski ukrepi na strani prihodkov in izdatkov, ki so slabšali javnofinančni položaj, ugotavlja fiskalni svet v oceni skladnosti izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2022 

Skupni nominalni primanjkljaj, znašal je tri odstotke BDP, se je lani sicer znižal kot posledica precej manjšega obsega interventnih ukrepov kot v letu 2021, a so se javnofinančna gibanja brez učinka protikriznih ukrepov vidno poslabšala. To je bilo predvsem posledica največjega znižanja deleža prihodkov v BDP (-2,4 odstotne točke BDP), odkar so razpoložljivi podatki. 

Neustreznost fiskalne politike v letu 2022 potrjujejo tudi indikativne kvantitativne ocene, po katerih lani ni bila spoštovana večina fiskalnih pravil, še poudarja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun. Deleža nominalnega primanjkljaja in dolga v BDP sta se lani sicer znižala, a sta tudi lani presegala maastrichtske kriterije. Povečanje strukturnega (primarnega) primanjkljaja je bilo po trenutnih ocenah največje po letu 2008. Previsoko raven izdatkov sektorja država nakazujeta tako izračun rasti neto izdatkov po trenutno veljavnemu pravilu EU kot tudi po predlaganemu novem pravilu, saj je rast neto primarnih domačih izdatkov lani presegala ocenjeno rast tako trenutnega kot srednjeročnega gospodarskega potenciala. Ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v lanskem letu nakazuje tudi kazalnik, ki ga je v času epidemije razvila evropska komisija.

Ob lanskem znižanju deleža prihodkov v BDP in ugodnem cikličnem položaju gospodarstva bi bilo ustrezneje, če bi bila fiskalna politika po tem kazalniku lani naravnana nekoliko restriktivno. Lani je bilo z obstoječimi pravili skladno le znižanje deleža bruto javnega dolga v BDP na 69,9 odstotka (41,2 milijarde evrov), predvsem zaradi inflacijskega povečanja nominalnega BDP. Dolg je lani sicer za 4,5 odstotne točke presegal predkrizno raven, še izpostavlja fiskalni svet.