Družbena odgovornost se uveljavlja tudi pri vlaganju

V zadnjih letih rekordni prilivi sredstev v trajnostne finančne produkte v Evropi nedvomno potrjujejo, da postaja etični ali trajnostni ali družbeno odgovorni pristop k investiranju najpomembnejši investicijski trend naše generacije, ki je v resnici revolucionarno spremenil način poslovanja finančne industrije.

V Evropski uniji je družbeno odgovorno ESG-investiranje, ki sistematično vključuje okoljske (E), socialne (S) in upravljavske (G) vidike v naložbene odločitve, predvsem zaradi zakonodajne prisile v samo nekaj letih postalo prevladujoč način upravljanja premoženja za finančne ustanove, kot so banke, zavarovalnice, pokojninski skladi, posebno pa za družbe za upravljanje investicijskih skladov, ki neposredno ponujajo »zelene« finančne produkte.

V Slovenijo prihajajo ti trendi kot običajno z opaznim zamikom, medtem ko naj bi bilo v zahodni Evropi po nekaterih ocenah po načelih ESG upravljanega že več kot 40 odstotkov vsega finančnega premoženja, v svetu pa približno 17 odstotkov.

Evropa je daleč spredaj

Če se ozremo širše po svetu, je jasno, da druge geografske regije po prilivih v ESG naložbene produkte capljajo daleč zadaj. Evropski investicijski skladi so namreč v prvi polovici leta pritegnili kar 84 odstotkov vseh čistih prilivov v trajnostne sklade, v EU pa je po podatkih Morningstara registriranih več kot tri četrtine oziroma 5100 vseh trajnostnih investicijskih skladov.

Kako navdušeno so vlagatelji posvojili trajnostne finančne produkte, potrjujejo prilivi sredstev v evropske trajnostne investicijske sklade. Ti prilivi so se izkazali za bistveno bolj robustne od prilivov v konvencionalne sklade tudi v času povišane negotovosti in razprodaj na finančnih trgih, na primer v prvem valu covida-19 v letu 2020 in med aktualnim stagflacijskim medvedjim trgom. Po statistiki Morningstara je bilo v EU v prvem polletju za 132 milijard dolarjev čistih odlivov iz konvencionalnih skladov, medtem ko so trajnostni investicijski skladi pritegnili za 109 milijard čistih prilivov sredstev.

INFOGRAFIKA: Delo

To je še posebno impresivno, ker se dogaja v turbulentnem borznem okolju, ki je izrazito nenaklonjeno trajnostnim finančnim portfeljem, ki v svoji naložbeni politiki praviloma izključujejo naložbe iz »stare, umazane ekonomije«, kot so energetika in fosilna goriva, vojaška industrija, alkoholne pijače in tobak. Po drugi strani so finančni portfelji ESG po svoji zasnovi nadpovprečno izpostavljeni do hitrorastočih podjetij iz panoge informacijske tehnologije in trajnostnih tematskih naložb s področja obnovljivih virov, čistih zelenih tehnologij in zdravstva.

Letos je »tradicija« sicer donosnejša

V letošnjem letu imperij »stare, umazane ekonomije« po desetletju katastrofalnih zaostankov vrača udarec z izjemnimi evrskimi donosi delnic proizvajalcev fosilnih goriv (40 odstotkov), vojaške industrije (14 odstotkov), tobačne industrije (16 odstotkov), po drugi strani pa so tako imenovane rastoče oziroma growth delnice z nadpovprečno rastjo dobičkov izgubile 14 odstotkov, delnice iz panoge IT pa 17 odstotkov vrednosti. Globalne delnice so letos v evrih izgubile 6,5 odstotka vrednosti, medtem ko je peterica različnih trajnostno usmerjenih indeksov ESG, ki jih izračunava MSCI, izgubila 8,7 odstotka vrednosti.

Za vlagatelje v splošne družbeno odgovorne sklade je torej letošnji rahel zaostanek v donosih popolnoma običajen in v skladu s temeljno predpostavko, da je superiorna rast dobičkov glavni dejavnik, ki poganja donose trajnostnih naložb in skladov.