Dodatna stopinja Celzija odnese osminko BDP

Svetovna meteorološka organizacija pričakuje, da bo leto 2025 tretje najbolj vroče leto v zgodovini merjenja temperature. Povprečna temperatura v letu 2025 naj bi presegla povprečno temperaturo v obdobju od 1850 do 1900 (predindustrijsko obdobje) za 1,41 stopinje Celzija, kar je manj kot v letu 2024 (za več kot 1,5 stopinje Celzija višja povprečna temperatura) in v letu 2023 (za več kot 1,45 stopinje Celzija višja povprečna temperatura). To je dobra novica, a je priokus še vedno zelo grenek.

Svet postaja čedalje bolj vroč in posledice teh sprememb čutijo prebivalci vseh držav na svetu. Ena od raziskav, ki je bila objavljena lani, prikazuje, da vsako povečanje povprečne temperature za eno stopinjo Celzija povzroča znižanje svetovnega BDP za 12 odstotkov. In za koliko bi se lahko povečala povprečna temperatura do leta 2100? Podnebni znanstveniki in finančniki imajo v povprečju podobna pričakovanja, in sicer rast povprečne temperature za 2,8 stopinje Celzija. Še bolj skrb vzbujajoč je podatek, da skoraj deset odstotkov podnebnih znanstvenikov pričakuje rast v višini več kot pet stopinj Celzija.

Tehnološkega čudeža ne bo

Posledice podnebnih sprememb so ključen globalni problem, s katerim se bomo ukvarjali v prihodnjih desetletjih. Na žalost ne moremo računati na čudežno tehnološko rešitev, s katero bomo lahko v kratkem času drastično zmanjšali obseg v zraku akumuliranih emisij toplogrednih plinov.

To pomeni, da je treba k reševanju problema pristopati z dveh smeri – po eni strani je treba agresivno zniževati emisije toplogrednih plinov, po drugi strani pa se je treba začeti pospešeno prilagajati na življenje v svetu, ki je opazno bolj vroč, manj raznolik z vidika biodiverzitete in bolj podvržen ekstremnim vremenskih dogodkom ter posledično bolj reven, manj zdrav in manj geopolitično stabilen.

Alexsandr Gutirea, Triglav Skladi FOTO: Jernej Lasič/Triglav Skladi

Treba je priznati, da vidik prilagajanja na podnebne spremembe pogosto ostaja spregledan. Podatki iz leta 2022 kažejo, da je samo 5,1 odstotka finančnih sredstev, usmerjenih v reševanje podnebne problematike, namenjenih prilagajanju (delež je sicer nekoliko večji, 8,6 odstotka, če upoštevamo finančne tokove z dvojnim ciljem zmanjševanja podnebnih sprememb in prilagajanja na podnebne spremembe).

Rast obsega investicij v rešitve na področju prilagajanja podnebnim spremembam se bo zagotovo zgodila. To pomeni, da bi lahko višjo rast rezultatov imela podjetja, ki ponujajo produkte in storitve, ki naslavljajo problematiko prilagajanja na podnebne spremembe.

Inovatorji na področju prehoda

Podjetja, ki jih lahko klasificiramo kot ponudnike rešitev za podnebno prilagajanje, so na primer ponudniki meritev in analitike, razvijalci in izvajalci različnih infrastrukturnih projektov, razvijalci in proizvajalci gradbenih materialov, prilagojenih za spremenjene podnebne pogoje, kmetijska in živilska podjetja, razvijalci in proizvajalci tako imenovanih alternativnih beljakovin (na primer umetnega mesa), zdravstvena podjetja, ki razvijajo rešitve za diagnostiko in zdravljenje bolezni, ki jih povzroča spremenjena podnebna situacija (seznam teh bolezni je presenetljivo dolg, zato ne smemo podcenjevati negativnega vpliva, ki ga imajo podnebne spremembe na zdravje ljudi in posledično tudi na zdravstvene sisteme posameznih držav).

Podnebni problem počasi postaja resna podnebna kriza. Reševanje te krize bo zahtevalo aktivacijo tako javnih kot tudi privatnih finančnih sredstev. Številna podjetja se bodo znašla v težavah zaradi prehodnih tveganj iz naslova različnih sprememb, ki jih bo povzročil prehod v nizkoogljično gospodarstvo, ali pa fizičnih tveganj zaradi spremenjenega podnebja. Številna podjetja bodo po drugi strani začela dosegati boljše rezultate poslovanja. S tega vidika je investiranje v podjetja, ki ponujajo rešitve za prilagajanje podnebnim spremembam, lahko zelo zanimiva investicijska strategija.