Direktorji optimistični, skrbijo jih kibernetska tveganja

Dobra polovica, 57 odstotkov vprašanih vodilnih gospodarstvenikov v Sloveniji meni, da se bo svetovna gospodarska rast v letu 2022 izboljšala. V globalnem merilu je tako optimističnih sicer še precej več, kar 77 odstotkov njihovih kolegov, kažejo rezultati raziskave, ki jo je mednarodna svetovalna družba PwC oktobra in novembra lani opravila med 4446 izvršnimi direktorji in predsedniki uprav iz 89 držav. Med njimi jih je bilo 56 tudi iz Slovenije, in sicer iz družb in bank, ki so skupno ustvarile za več kot šest milijard evrov prihodkov, poudarjajo v družbi PwC Slovenija. 

Naši direktorji pa so bili sicer v času raziskave še bolj optimistični glede rasti slovenskega gospodarstva: da se bo ta v letu 2022 izboljšala, je odgovorilo kar 72 odstotkov vprašanih. 

Za rast slovenskih podjetij sicer ostajajo najpomembnejše države, ki so tradicionalne trgovinske partnerice Slovenije, še vedno je daleč na prvem mestu Nemčija. Veliko spremembo pa je tokrat opaziti pri dveh nekdanjih skupnih trgih, Hrvaški in Srbiji, ki sta se prebili na drugo in tretje mesto v odgovoru na vprašanje, katere države bodo najpomembnejše za rast njihovih podjetij v prihodnjih 12 mesecih, sledijo pa Avstrija in ZDA.   

Slovenski direktorji so, podobno kot njihovi kolegi po svetu, kot najbolj resno grožnjo gospodarski rasti navajali kibernetska tveganja. Tako je odgovorila polovica vprašanih, sledijo pa zdravstvena tveganja (46 odstotkov), šele na tretjem mestu so bila geopolitična tveganja, ki so v času izvajanja raziskave skrbela 30 odstotkov vprašanih. Temu sledijo makroekonomska tveganja (26 odstotkov) in podnebne spremembe, ki jih je kot resno grožnjo označilo 22 odstotkov vprašanih, kar je sicer štiri odstotne točke več kot lani, a še vedno 11 odstotnih točk manj od njihovih kolegov v svetovnem merilu. 

Če bi danes anketo ponovili, bi bila geopolitična tveganja pred kibernetskimi, ki so seveda pomembna, gospodarska rast letos pa bo med tremi in petimi odstotki, kar je še vedno dobra rast, a nižja od lanske, ki je bila res visoka, je rezultate raziskave pospremil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. 

Davki nadpovprečno pomembni za naše direktorje 

Iz raziskave sicer še izhaja, da slovenski direktorji davčni politiki namenjajo več pozornosti kot njihovi tuji kolegi, kar 70 odstotkov jih je tudi odgovorilo, da si prizadevajo za legitimno davčno optimizacijo. Kljub večjemu zanimanju za načela okoljske, socialne in korporativne odgovornosti ESG je strategija naših podjetij še vedno usmerjena zlasti v finančne kazalnike, je še pokazala raziskava. Le 13 odstotkov podjetij je sprejelo zavezo o ničelni vsoti neto emisij, le 17 odstotkov pa zavezo o ogljični nevtralnosti. Glavna razloga za nesprejemanje zavez sta sicer domnevna odsotnost emisij in zmogljivosti za samo merjenje ogljičnih emisij.