Gospodarstveniki optimistični glede letošnjega preobrata

Po mnenju več kot 5000 vodilnih gospodarstvenikov iz sveta, med njimi tudi 77 iz Slovenije, je letos na obzorju gospodarski odboj in preobrat, kaže raziskava družba PricewaterhouseCoopers (PwC), sicer opravljena v prvih dveh mesecih letos. Ne glede na še prisotne posledice epidemije in ukrepov za njeno zajezitev je kar 76 odstotkov vodilnih svetovnih direktorjev in 64 odstotkov slovenskih optimističnih glede izboljšanja gospodarske rasti v letu 2021.

Večina je optimističnih tudi glede rasti prihodkov in donosnosti ter števila zaposlenih v njihovih podjetjih in organizacijah. PwC sicer že dobri dve desetletji preverja razpoloženje v gospodarstvu s pomočjo raziskave med vodilnimi direktorji v svetu. Letos so jo že tretjič opravili tudi v Sloveniji, in sicer v družbah (med drugim v NLB, Krki, več zavarovalnicah itd.), ki so lani ustvarile za več kot osem milijard evrov prihodkov.

Letos petodstotna rast svetovnega gospodarstva

Takšen optimizem je tudi posledica napredka v razvoju cepiv in cepljenja, s tem povezanim pričakovanjem o normalizaciji razmer ter začetkov okrevanja gospodarstva, vsaj v nekaterih delih sveta. To še ne pomeni, da smo krizo premagali, je pa dokaz, da vodstva organizacij vidijo pot iz nje, tako za slovensko in svetovno gospodarstvo kot za lastne organizacije in podjetja, menijo v PwC.

Na podlagi letošnjih globalnih rezultatov v PwC predvidevajo, da bi se svetovna gospodarska rast lahko zvišala na pet odstotkov, svetovno gospodarstvo pa naj bi se v četrtem četrtletju leta 2021 ali v začetku leta 2022 vrnilo na raven pred pandemijo.

Na drugi strani pa je tudi kar nekaj groženj, s katerimi se soočajo gospodarstveniki. Ob pandemiji in zdravstvenih vprašanjih so na vrhu seznama še kibernetske grožnje, politična negotovost, davčna politika, populizem, pretirana regulacija, dezinformacije itd.

Večina svetovnih direktorjev pričakuje rast števila zaposlenih, slovenski direktorji so tu bolj zadržani. Po mnenju Sanje Savič iz PwC Slovenija je optimizem prežet z zaskrbljenostjo, pandemija je porušila uveljavljene sisteme in pospešila spremembe. Večina je optimističnih, ker pospešena digitalizacija ponuja večjo produktivnost, a prinaša nove grožnje. 

Več za digitalizacijo, premalo za kibernetsko varnost

Tako kar 92 odstotkov direktorjev v Sloveniji namerava povečati naložbe za digitalizacijo, precej manj pa jih namerava vložiti sredstva v kibernetsko varnost. Kibernetskih napadov se slovenska podjetja premalo zavedajo. Ko se ta zgodi, je ponavadi že prepozno. Lani je bilo v Sloveniji čedalje več takih napadov, so čedalje hujši, a ne pridejo v javnost, je poudaril Vlado Šarenac iz PwC Slovenija. A če bi se covid zgodil pred 20 ali 30 leti, bi bile po njegovem gospodarske in zdravstvene težave bistveno večje, nismo imeli še interneta. Zato bomo to krizo bolje prebrodili, dosti ljudi bo ohranilo službe, ker tehnologija omogoča delo od doma.

Medtem ko več kot polovica slovenskih direktorjev meni, da bi učinkovit davčni sistem moral biti prioriteta države, pa jih precej manj skrbijo podnebne spremembe, še kaže študija PwC. V svetu je zaradi njih zaskrbljenih 30, pri nas pa le 18 odstotkov odstotkov direktorjev, 49 odstotkov pa jih to sploh ne skrbi. Okolje in podnebne spremembe so poraženci te krize. A na drugi strani so pričakovanja, da se bodo zelene naložbe v Sloveniji okrepile, saj so z njimi povezana evropska sredstva. 
 
Udeleženci okrogle mize, ki so jo pripravili v PwC Slovenija, so bili glede razpleta letošnjega leta optimistični, ne glede na razmere in bližnje novo zaprtje države. Aleš Mikeln, prvi mož Vzajemne, je letošnje leto primerjal z letom 2010, po krizi v 2009, in napovedal vlaganja v skrajšanje čakalnih vrst. Predsednik uprave Domel Holdinga Matjaž Čemažar je povedal, da so lansko leto zaključili odlično, poslujejo na 110 odstotkih in lockdowna si ne morejo privoščiti, upoštevali pa bodo vse ukrepe za zagotavljanje zdravja. 

Da so lani imeli rast, je poudarila tudi Aleša Mižigoj, direktorica Medexa. Pri ukrepih jo je motilo, da so bili uvedeni čez noč, ni bilo časa, da se gospodarstvo nanje pripravi, vlada je prehitro popustila glede minimalne plače, kar je dolgoročno lahko težava za Slovenijo. Že zdaj namreč tujci zapirajo podjetja in selijo proizvodnjo v države s cenejšo delovno silo.
 
Dobra novica je, da ni veliko podjetij, ki bi potrebovala podaljšanje moratorija za plačilo kreditov, je povedala predsednica uprave Sberbanke Jana Benčina Henigman. Moratoriji so dali podlago bankam in podjetjem, da lahko vzdržujejo stanje, na voljo so likvidnostna posojila podjetjem. Makroekonomsko je politika bolj ekspanzivna, kar je dobro, z vstopom v tretji val se ukrepi podaljšujejo, kar omogoča stabilnost.