Direktorji v Sloveniji enako črnogledi kot na svetovni ravni

Ljubljana – Medtem ko odhajajoča vladna garnitura na vse pretege hvali aktualno gospodarsko stanje v državi, so slovenski direktorji veliko bolj zadržani. Pravzaprav so bili v času, ko je potekala globalna raziskava družbe PricewaterhouseCoopers (PwC), namreč lani septembra in oktobra, enako črnogledi kot njihovi kolegi širom po svetu. Vzdušje med direktorji najbolje odslikava pojem negotovost, je poudarila Sanja Savič, vodja pravnega svetovanja v PwC Slovenija.

Tolikšnega pesimizma analitiki PwC v raziskavah o pričakovanjih direktorjev ne pomnijo, čeprav je bila tokratna že 23. po vrsti, v Sloveniji pa druga. Referenčni vzorec 1581 direktorjev iz 83 držav sveta (med njimi 45 direktorjev vodilnih slovenskih družb) je še pred dvema letoma izkazal vrhunec optimizma (takih je bilo 57 odstotkov odgovorov), že lani pa je skupina tistih, ki v prihodnjih 12 mesecih pričakujejo pospešitev gospodarske rasti, skrčila, povečalo pa se je število pesimističnih napovedi. V svetovnem merilu je poslabšanje napovedovalo 29 odstotkov anketiranih, v slovenskem pa kar 47 odstotkov.

Enako črnogledi

V letos predstavljeni raziskavi se je delež odgovorov, ki pričakujejo poslabšanje, izenačil pri 53 odstotkih vprašanih slovenskih in globalnih direktorjev. A medtem ko se je v globalu skoraj prepolovil delež tistih, ki verjamejo v izboljšanje stanja, se je v Sloveniji ta delež celo nekoliko povečal.

Okoli tretjina slovenskih direktorjev trdno verjame, da bodo prihodki v njihovi družbi v prihodnjih 12 mesecih zrasli, 24 odstotkov pa, da bodo zrasli v naslednjih treh letih. Na globalni ravni je slika obrnjena; večji delež vprašanih pričakuje izboljšanje v daljšem obdobju.

Kako naj bi to dosegli? Glede na odgovore bo 69 odstotkov slovenskih podjetij uresničilo svojo strategijo z organsko rastjo, 67 odstotkov pa z večjo operativno učinkovitostjo. Manj bo priložnosti za razvoj novih izdelkov, bolj kot na svetovni ravni pa slovenski direktorji stavijo na sklepanje strateških zavezništev. Ključni trgi za rast bodo po navedbah slovenskih respondentov Nemčija, Hrvaška, Srbija, Avstrija in ZDA, v globalu pa Kitajska, Nemčija in ZDA.

Nenehno izpopolnjevanje je nujno

Na rast podjetij v Sloveniji bosta v največji meri vplivali negotova splošna gospodarska rast (trdi 78 odstotkov anketirancev) in povečana davčna obremenitev (76 odstotkov). In kaj lahko ogrozi gospodarsko rast v slovenskih podjetjih? Po mnenju njihovih direktorjev sta to predvsem hitrost tehnoloških sprememb in razpoložljivost ključnih kadrov (67 oziroma 60 odstotkov odgovorov). Kibernetska varnost postaja nočna mora globalnih direktorjev, medtem ko v Sloveniji ta skrb še ni v ospredju.

Pogled nazaj pokaže, da je ena največjih groženj zadnjega desetletja razpoložljivost usposobljenih kadrov, saj postaja ovira za inovacije in povečuje stroške dela. Jasno je, da bodo morali tako delodajalci kot zaposleni vse moči usmeriti v prekvalifikacijo, dodatna usposabljanja, pridobivanje tehničnih in mehkih veščin.

Slovenski in globalni direktorji se pri tem strinjajo, da je digitalno izpopolnjevanje za razvoj gospodarstvo nujno, pa tudi, da zaposlenih ne bo lahko motivirati za nenehno učenje in prenos znanja v prakso. Ob tem bo najbrž za izvedbo usposabljanja vedno primanjkovalo tudi denarja, časa in človeških virov. Programi izpopolnjevanja zaposlenih po mnenju direktorjev predvsem povečujejo produktivnost, krepijo korporativno kulturo in angažiranost zaposlenih, pospešujejo inovativnost itn.

Sicer pa so po besedah Vlada Šarenca, direktorja za tehnološko svetovanje v PwC, največji digitalni preskok pri nas in v svetu naredila podjetja v finančni industriji, in tudi v nekaterih proizvodnih podjetjih, medtem ko sta največji manko in potencial za izboljšave pri nas zdravstveni sektor in javna uprava.

 

Direktorje so vprašali tudi kako na podjetja vplivajo podnebne spremembe in globalno segrevanje. Kar 30 odstotkov jih meni, da bodo pobude za naložbe v podnebne ukrepe povečale ugled podjetij pri strankah in zaposlenih, četrtina pa, da so to priložnosti za nove izdelke in storitve. Deleža tako mislečih sta se v primerjavi z odgovori izpred desetih let podvojila.

Nove poslovne priložnosti

Na okrogli mizi po predstavitvi raziskave so direktorji nekaterih velikih slovenskih podjetij tehtali njene rezultate. Strinjali so se zlasti z ugotovitvami v zvezi z zagotavljanjem usposobljene delovne sile in predstavili svoje izkušnje in dobre prakse. Kot je dejal na primer Dejan Turk, predsednik uprave A1 Slovenija: »Če dovolimo, da nam odide dober kader, je tako, kot bi kradli denar lastni firmi.« Manj kot previsoki davki jih skrbi poslovno okolje, ki bi moralo biti stabilno in predvidljivo. Tudi zato, je dejal Sašo Berger, prvak S&T, da bi pritegnili tuje investitorje.

Zadrege v zvezi z digitalizacijo je plastično predstavila menedžerka Alenka Žnidaršič Kranjc, ki vidi ta hip največjo korist digitalizacije v povečevanju učinkovitosti poslovanja in odzivnosti do strank. Digitalizacija je kot elektrika; kar imajo drugi, moram imeti tudi jaz, da lahko funkcioniram. Ker pa so spremembe na tem področju tako bliskovite in ker marsikatera današnja noviteta jutri propade, je nemara dobro, da pri prevzemanju nismo vedno najhitrejši. Kar zadeva davke kot grožnjo gospodarski rasti Kranjčeva meni, da bi se jim morali preprosto prilagoditi, namesto da toliko govorimo o njih. Moti pa jo preveč omejitev, »ki jih postavljajo ljudje, ki o tem ne vedo dovolj«.