Črnokalci bi ukinili železnico na Kraškem robu

»Prebivalci vasi ob progi na Kraškem robu bomo naredili vse, kar lahko naredi civilna družba, da to progo ukinejo tistega dne, ko bo po novi progi med Divačo in Koprom zapeljal prvi vlak,« so na tiskovni konferenci sporočili predstavniki Ljudske pobude dvotirne proge med Divačo in Koprom. »To bomo dosegli z vsemi pravnimi sredstvi in tudi z državljansko nepokorščino, če bo treba,« je opozoril predsednik sveta Ljudske pobude za dvotirno progo Janko Sever.

Pripravljalna dela za predorski portal Foto Anže Malovrh/Kolektiff

Prebivalci Črnega Kala in Bržanije (naselij na Kraškem robu) so prepričani, da državni odločevalci brezbrižno odmikajo gradnjo dvotirne proge na novi trasi do Kopra v leto 2030 in pozneje, čeprav so zbrali 3200 podpisov in državo pozvali k takojšnji gradnji proge z dvojnim tirom. Domačini opozarjajo, da živijo v hudi nevarnosti. »Tako nevarne proge, kot je ta, v naši državi ni.

Država to dobro ve. Zaradi prevelike strmine in kraškega okolja predstavljajo vlakovne kompozicije resno grožnjo prebivalcem ob progi. Če bi se iztirila in se prevrnila samo ena vlakovna kompozicija z več kot milijon litri kerozina, bi to povzročilo nepredstavljivo katastrofo,« so opozorili in spomnili na nesrečo iz junija 2019, ko so se v predoru v Dolu pri Hrastovljah prevrnile cisterne, večja količina kerozina je takrat stekla v kraška tla. Sredi decembra je spet iztiril vlak pri Črnotičah, zato je krajanom prekipelo.

O dvotirnosti nove proge so razpravljali skoraj 20 let, tudi projektna dokumentacija se je glede tega z leti spreminjala. Dokler ni vlada Mira Cerarja junija leta 2017 obljubila, da bo dvotirnost v nekaj letih umestila v prostor. Posledica te odločitve je, da so po razmeroma hitrem postopku servisne cevi treh najdaljših predorov (T1 – Lokev, T2 – Beka in T8 – Škofije) razširili, s čimer so dosegli, da zdaj sicer že gradijo 16,5 kilometra dodatnih predorov za prihodnji vzporedni tir (skoraj dve tretjini celotne dolžine vzporednega tira). Toda od leta 2017 do zdaj (skoraj pet let) so državne službe še zmeraj in zgolj pri postopkih umeščanja v prostor, čeprav so veliko večino raziskav in soglasij, vključno z lastništvom zemljišč, priskrbeli že ob pripravi dokumentacije za prvi tir.

Pripravljalna dela za temelje na vodnjakih za viadukt Gabrovica Foto Arhiv 2TDK

Prebivalci Črnega Kala so prepričani, da bi ob primerni operativnosti državnih organov oba tira lahko gradili sočasno in s tem veliko privarčevali. Po nekaterih ocenah bi za zagotovitev dvotirnosti država potrebovala še dodatnih 300 do 400 milijonov evrov.

AAG se ne bo pritožila
na gradbeno dovoljenje

Nekaj pa se je vendarle premaknilo pri gradnji delavskega naselja za turške delavce pri Orehku. Potem ko je upravna enota Postojna konec januarja izdala gradbeno dovoljenje za to naselje, je predsednik Alpe Adria Green (AAG) Vojko Bernard v ponedeljek poslal izjavo za javnost, v kateri je zapisal, da se AAG kot stranka v postopku ne bo pritožila na izdano gradbeno dovoljenje, saj izdana odločba izpolnjuje minimalne zahteve za zaščito okolja in narave, ki so jih postavili v postopku izdaje dovoljenja. Prav tako se strinjajo z omilitvenimi ukrepi, ki so jih postavili pristojni državni organi.

V tem primeru bo gradbeno dovoljenje že ta petek postalo pravnomočno, predstavnik turškega podjetja Yapı Merkezi Samo Ivančič pa nam je povedal, da bi na ta način do konca marca (torej še pravočasno) lahko večinoma zgradili začasno delavsko naselje za približno 400 delavcev in bi lahko pripeljali še načrtovanih 190 delavcev, preostale pa preselili iz notranjskih hotelov.

Gradnja tunela T7, Mlinarji. Foto Leon Vidic

Celoten zaplet se je zgodil, ker so turški delavci pričakovali, da bodo naselje lahko postavili po istem principu (na priglasitev del), kot so ga delavci turškega Cengiza na Hrušici pri predoru Karavanke, vendar so jim v Postojni postavili strožje zahteve. Turški delavci so zdaj skoraj na polovici sedmega predora (Mlinarji).

Začeli so graditi viadukt Gabrovica, čez približno dva meseca pa bodo začeli graditi še predor Beka, ki je za zdaj še največja uganka, saj so pri njem gradbena dela še najbolj v zaostanku. Pri tem predoru zaostajajo že skoraj pol leta, toda predstavniki turških podjetij Yapı Merkezi in Özaltin so prepričani, da bi še vedno lahko dela opravili v pogodbenem roku, če jih v kraškem podzemlju le ne bo čakalo preveč presenečenj (prevelike kraške jame).