Cene novih stanovanj občutno poskočile

Ljubljana – Da cene stanovanjskih nepremičnin iz kvartala v kvartal rastejo, ni več nobena novost. V tokratni statistični objavi podatkov Sursa pa preseneča, s kakšno silovitostjo so ponudniki v drugem kvartalu 2018 podkurili cenam novih stanovanj: te so na letni ravni poskočile za dobrih 30 odstotkov, glede na povprečje leta 2015 pa so bile višje celo za 48,9 odstotka!

V opazovanem obdobju so bile cene stanovanjskih nepremičnin (torej novih in rabljenih stanovanj in družinskih hiš) za 13,4 odstotka višje kot v istem obdobju leta 2017 in za 4,2 odstotka višje kot v prvem letošnjem četrtletju. Kot rečeno, so se najbolj zvišale cene novih stanovanj (za 30,3 odstotka), sledile so cene novih družinskih hiš (za 20,2 odstotka), rabljenih stanovanj v občini Ljubljana (za 16 odstotkov), rabljenih družinskih hiš (za 10,6 odstotka) in rabljenih stanovanj v preostali Sloveniji (za 9,8 odstotka).

Malo poslov z novimi stanovanji

Če ločeno opazujemo trende pri novih stanovanjskih nepremičninah, vidimo, da so se v drugem kvartalu letos glede na prejšnjega povzpele za 11 odstotkov. Rast je sicer izračunana iz skromnega števila poslov (prodali so samo 42 novih stanovanj in 17 hiš, kar je najmanj, odkar Surs spremlja trgovanje z njimi). Nova stanovanja so se glede na prvi kvartal podražila za 13,8 odstotka, nove družinske hiše pa so se v isti časovni primerjavi za 0,1 odstotka pocenile.



Navijanje cen novih »kvartirjev« je vplivalo na trg rabljenih stanovanjskih nepremičnin, predvsem je povečalo povpraševanje po njih. Tako je bilo v drugem četrtletju prodanih 2334 rabljenih stanovanjskih nepremičnin, od tega 1668 stanovanj (slaba četrtina v Ljubljani, dobre tri četrtine po Sloveniji) in 666 rabljenih družinskih hiš.



V povprečju so se cene teh nepremičnin glede na prvi kvartal zvišale za 3,5 odstotka. V tem so se nekoliko več, za 3,8 odstotka, zvišale cene rabljenih stanovanj v Ljubljani, manj, za dva odstotka, pa cene rabljenih stanovanj po državi. Kar za pet odstotkov pa so se v opazovanem četrtletju glede na prejšnje podražile rabljene družinske hiše.



Odmiki ravni cen od tistih iz leta 2015, ki velja za nepremičninsko censko dno, so postali že zelo veliki. Najvišjega je statistika zabeležila pri novih stanovanjih – skoraj za polovico. Povprečje (skupno so bile stanovanjske nepremičnine v drugem kvartalu letos dražje od povprečnih v letu 2015 za 26,3 odstotka) pa močno dviga tudi hitro draženje rabljenih stanovanj v Ljubljani. Razlika od leta 2015 je znašala 36,6 odstotka, medtem ko so se rabljena stanovanja po Sloveniji v isti časovni primerjavi podražila za dobrih 19 odstotkov.

Nagrajene prve lastovke

Nepremičninski strokovnjak, direktor Inštituta za nepremičnine Anton Kožar pojasnjuje, da tolikšna rast cen novih stanovanj kaže, da so bile nagrajene prve lastovke, investitorji, ki so po gospodarski krizi med prvimi prišli na trg z novo ponudbo. In ker je ta ponudba še vedno veliko premajhna, da bi zaustavila ta trend, so njihovi censki apetiti dobili krila.

Drugi zaključek je, da si lahko zelo majhen odstotek gospodinjstev privošči tako draga nova stanovanja (njihove cene so blizu ravni iz leta 2008), zato več povprašujejo po rabljenih. Draženje nove ponudbe se po Kožarjevem prepričanju vendarle ne more nadaljevati s tako silovitostjo, saj je v gradnji (v nekaterih mestih, ne pa povsod) še precej projektov, ki bodo zavrli draženje, le da zamujajo.



Opisani censki trendi so tudi posledica dejstva, da reforma najemnega trga zamuja. Zasebna gradnja najemnih stanovanj se ne splača. Slovenija ima samo še okoli štiri odstotke neprofitnih najemnih stanovanj, ki bi bila lahko, podobno kot v Avstriji, censko sidro. Zato, ugotavlja Kožar, ima Slovenija globlje cikle kot katerakoli druga država EU: nihaji navzdol in navzgor so pri nas večji.