Carine pokvarile zadovoljstvo jeklarjev ob konjukturi

Proizvodnja in poraba jekla tudi letos raste in dosega nove rekorde, a evropske in tudi slovenske jeklarje zdaj bolj kot konjuktura skrbijo carine, ki so jih ZDA z junije uvedle za Evropsko unijo. To bo neposredno prizadelo predvsem Sij, a tudi v Štorah Steel se bojijo posrednih vplivov.
Svetovna proizvodnja jekla se je po podatkih Svetovnega združenja jeklarjev v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za štiri odstotke, v Evropski uniji za dva, v Sloveniji pa kar za 14,3 odstotka. Ta pozitivna gibanja občutita tudi dve največji jeklarski družbi pri nas.
Član uprave Skupine Sij Tibor Šimonka pojasnjuje, da so z metalurško dejavnostjo v prvem četrtletju ustvarili 213,3 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 8 odstotnih točk več kot v enakem obdobju lani ter proizvedli 8,2 odstotka več jekla. Slednje so omogočile predvsem naložbe, za katere je skupina v zadnjih desetih letih namenila skoraj 600 milijonov evrov. »Skupina ohranja tudi visok in stabilen delež izvoza ‒ na tujih trgih smo v prvem četrtletju ustvarili skoraj 85 odstotkov vseh prihodkov od prodaje,« dodaja.

Pričakujejo nadaljnjo rast

Napovedi za letošnje leto, ugotavlja Šimonka, kažejo na nadaljnjo gospodarsko rast in rast ključnih segmentov na njihovih glavnih trgih: »Pričakujemo nadaljnje povpraševanje in relativno stabilne cene orodnih jekel, več nihanj v povezavi z višanjem cen surovin, pa pričakujemo le pri nerjavnih jeklih.«
S poslovanjem so zadovoljni studi v Štorah Steel, kjer opažajo, da je povpraševanje še vedno skladno s konjukturo v gospodarstvu. Količinska rast proizvodnje pri njih pa je omejena, saj kot pravijo, izkoriščajo vse resurse, ki so jim na voljo. V Štorah pričakujejo višje prihodke, saj so dvignili cene na račun enormnega povečanja stroškov iz naslova grafitnih elektrod. »Če ne bo večjih pretresov, pričakujemo podoben poslovni rezultat, kot lani,« pravijo.



A zadovoljstvo ob izkoriščanju konjukture že od začetka leta kvarijo grožnje Združenih držav Amerike z uvedbo 25-odstotnih carin, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump prejšnji teden tudi zares uvedel. To je še posebej slaba novica za Sij. Trg ZDA namreč ostaja eden izmed pomembnejših izvoznih trgov za skupino Sij, saj so tam lani ustvarili 67,8 milijonov evrov oziroma 9 odstotkov prihodkov od prodaje. V ZDA so prisotni s širokim naborom izdelkov, izdelanih predvsem v družbah Sij Acroni, Sij Metal Ravne in Sij Ravne Systems. To so orodna jekla, specialna jekla in nerjavna jekla. »V lanskem letu se je v ZDA povečalo povpraševanje po vseh naših izdelkih,« pojasnjuje Šimonka.

Izvzetje Sijevih izdelkov

V Skupini Sij so se že ob napovedi uvedbe dajatev zavzemali za dve rešitvi: izvzetje EU kot celotnega bloka oziroma izvzetje posameznih vrst jekel Skupine Sij. »Po četrtkovi uvedbi 25-odstotnih carin za uvoz jekla v ZDA, tako nadaljujemo s prizadevanji za izvzetje posameznih vrst jekel Skupine Sij. Aktivnosti smo sprožili že marca. Prek svoje hčerinske družbe v ZDA smo oddali obrazce za izvzetje tistih jekel za katere vemo, da se v ZDA ne proizvajajo oziroma se proizvajajo v omejenih količinah ali pa ne dosegajo zahtevane ravni kakovosti. Pri izpolnjevanju obrazcev za izvzetje jekel, informacijsko podpiramo in pomagamo tudi našim kupcem v ZDA, ki prošnje za izvzetje oddajajo v svojem imenu. Ukrep bo namreč prizadel ne le proizvajalce jekel v Evropski uniji, ampak tudi porabnike v ZDA, ki proizvodov, ki jih v ZDA izvaža tudi Skupina Sij, jih domači jeklarji ne proizvajajo oziroma jih v omejenih količinah,« pojasnjuje Šimonka. Dodaja, da z največjimi ameriškimi strankami, ki so njihovi partnerji že vrsto let, iščemo tudi rešitve v smeri porazdelitve dodatnega bremena stroška carin skozi ustrezne dvige prodajnih cen.
»Količine, ki jih dolgoročno lahko izgubimo na trgu ZDA bomo primorani nadomeščati tudi s prodajo na druge trge, predvsem v Evropski uniji, kjer pričakujemo še dodatne pritiske zaradi preusmerjanja presežkov na evropski trg, ter prodajo na bližnjem vzhodu in deloma tudi v Aziji. Naši naslednji koraki bodo odvisni tudi zaščitnih ukrepov za jeklarsko industrijo, ki naj bi jih Evropska unija sprejela v bližnji prihodnosti,« pravi član uprave Sija.

Negotovost na ameriškem trgu

Pojasnjuje še, da je bilo začasnemu izvzetju nekaterih držav in tudi EU že od marčevske uvedbe carin za druge države, med porabniki jekla na tržišču ZDA čuti povečano negotovost, saj bila potencialno predmet carin vsa naročila, ki v ZDA ne bodo dobavljena pred uvedbo carin. »V primerjavi z letom 2017 v prvih mesecih letošnjega leta beležimo rahel upad prodaje v ZDA, kar je deloma posledica omenjene negotovosti, deloma pa okrepljenega evra v primerjavi z ameriškim dolarjem,« pojasnjuje Šimonka.
Prepričan je, da EU, ki je strateška partnerica ZDA na več področjih, ne bi smela biti deležna uvedbe carin: »Dejstvo je, da primarno zaradi presežnih količin ustvarjajo pritiske na cene tako v ZDA kot v EU druge proizvajalke jekla, predvsem Kitajska in druge azijske države, zato je smiselno, da se ukrepi ZDA usmerjajo proti tem državam. Za borbo proti dumpingu cen imajo ZDA na voljo tudi druge inštrumente, ki delujejo bolj ciljano in kot takšni omogočajo učinkovitejše preprečevanje neustreznih trgovinskih praks. Kar zadeva odnose med Evropsko unijo in ZDA, v Skupini Sij podpiramo sodelovanje po načelih tržne ekonomije, brez posplošenih oblike protekcionizma, saj je to edini dolgoročno vzdržen model blagovne menjave.«

Štore za povračilne ukrepe

Za Štore Steel ameriški trg ni tako zelo pomemben, da bi to neposredno vplivalo na njihovo poslovanje, a jih uvedba carin na jeklo iz Evropske unije kljub temu skrbi. Carine in trgovinska vojna, ki bi temu lahko sledila, bodo namreč vplivale na avtomobilsko industrijo, na katero so v Štorah kot dobavitelji zelo vezani. »Vse kar vpliva na evropsko avtomobilsko industrijo ima neposreden vpliv na naše poslovanje. Trenutne razmere torej za nas niso ravno vzpodbudne,« pravi direktor Štore Steel Jani Jurkošek. V ZDA se veliko jekla in aluminija uvozi tudi zaradi tam prisotne EU avtomobilske industrije. Jurkošek meni, da bi morala EU uvesti povračilne ukrepe.