BS znižala napoved gospodarske rasti Slovenije

Banka Slovenije (BS) je v novi oceni znižala napoved gospodarske rasti Slovenije. Ta naj bi letos znašala 3,2 odstotka, za prihodnji dve leti pa pričakuje, da bo rast BDP znašala nekaj pod tri odstotke letno.

Zmernejša rast BDP bo posledica nekoliko nižje rasti tujega povpraševanja in postopnega prehajanja v zrelejše obdobje poslovnega cikla. Tveganja, ki bi lahko povzročila šibkejšo gospodarsko rast, so izrazitejša in izhajajo pretežno iz zunanjega okolja, sporočajo iz Banke Slovenije, ki jo vodi nekdanji direktor Umarja Boštjan Vasle.

BS se je s tem pridružila popravku napovedi evropske komisije, ke je v začetku maja znižala pričakovano gospodarsko rast Slovenije na 3,1 odstotka. Evropska komisija pričakuje, da bo prihodnje leto gospodarska rast Slovenije znašala 2,8 odstotka.

Dodajmo, da napoved Umarja, na podlagi katere se sestavljajo tudi proračunski načrti, predvideva 3,4-odstotno gospodarsko rast v letu 2019 in 3,1-odstotno gospodarsko rast v letu 2020.

V BS napovedujejo, da bo rast potrošnje države v obdobju napovedi nekoliko nižja kot lani, predvsem zaradi umirjanja rasti zaposlovanja. Domače povpraševanje bo krepilo rast uvoza, ki bo v celotnem obdobju napovedi prehitevala rast izvoza. Ta bo ob negotovih razmerah v mednarodnem okolju nekoliko počasnejša, kot je bila v zadnjih letih, a še vedno ugodna. Kljub hitrejši rasti uvoza v BS pričakujejo izdaten presežek v mednarodni menjavi, čeprav bo ta manjši kot lani.

BS pričakuje okoli dvoodstotno rast cen življenjskih potrebščin, pri čemer pričakuje, da se bodo podražile predvsem storitve. Glavna tveganja prihajajo iz mednarodnega okolja, se na BS pridružujejo oceni evropske komisije o ključnih tveganjih.

»Uresničitev tveganj, povezanih s stopnjevanjem geopolitičnih trenj in dodatnimi protekcionističnimi ukrepi, bi lahko povzročila padec rasti tujega povpraševanja, ki bi se odrazil tako v nižji rasti izvoza kot tudi v splošnem poslabšanju gospodarskega razpoloženja, kar bi zavrlo predvsem investicijsko aktivnost podjetij. Na drugi strani ostajajo tveganja iz domačega okolja pozitivna in so povezana predvsem z morebitno hitrejšo rastjo plač, ki bi močneje okrepila zasebno potrošnjo. Dodatno negotovost predstavljajo investicije države, ki bi lahko ob hitrejšem črpanju evropskih sredstev in pospešenem izvajanju večjih infrastrukturnih projektov rasle nekoliko hitreje od trenutnih ocen,« razmere ocenjujejo v BS.