Fed pri nižanju obresti očitno prehiteva Maria Draghija

Ljubljana – Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) naj bi na dvodnevnem zasedanju, ki se končuje danes, po pričakovanjih trgov in analitikov znižala ključno obrestno mero za (vsaj) 0,25 odstotne točke. To bo predvidoma prvi Fedov obrestni rez po koncu leta 2008, ki sta ga zaznamovala padec banke Lehman Brothers in začetek svetovne finančne krize.

Šef Feda Jerome »Jay« Powell bi z znižanjem cene za izposojanje denarja zagotovo osrečil borze in ameriški poslovni svet, pa tudi predsednika Donalda Trumpa, ki še sploh v času, ko se počasi začenja kampanja za predsedniško bitko prihodnje leto, pričakuje bolj »konstruktivno« vlogo ameriške denarne oblasti. Ob robustni rasti gospodarstva je ameriška centralna banka doslej postopoma dražila denar, in sicer je obrestne mere v letih 2015-2018 zvišala devetkrat za po četrtinko odstotka, zdaj so na ravni med 2,25 in 2,5 odstotka. Powell, ki ga je Trump sam postavil na vrh Feda, je bil zato doslej večkrat tarča ostrih pritiskov in kritik iz vrha Bele hiše, da s predragim denarjem škodi ameriškemu gospodarstvu.

Mešani signali

Federal Reserve ima za razliko od Evropske centralne banke, ki ima samo en cilj, ustrezno nizko inflacijo, še drugi mandat - da omogoča ustrezno visoko zaposlenost in gospodarsko rast, zato analitiki niso enotnega mnenja, zakaj se prav zdaj odloča za spodbujanje gospodarstva. Tudi signali, ki prihajajo iz zunanjega so mešani. ZDA namreč letos še vedno beležijo najvišjo gospodarsko rast med razvitimi državami, ob tem pa je tudi tamkajšnja stopnja brezposelnosti s 3,6 odstotka zdaj izjemno nizka, praktično najnižja v zadnjih petih desetletjih.

Najbolj otipljivi razlogi za pričakovano obrestno znižanje - verjetno na raven med 2 in 2,25 odstotka - so tako nizka inflacija, ki na letni ravni znaša 1,6 odstotka, nedavno objavljeno znižanje stopnje gospodarske rasti v drugem četrtletju na sicer še vedno visokih 2,1 odstotka, zmernejše trošenje prebivalstva in pa nespodbudni izvozni rezultati, še posebej v letalskem sektorju.

Predvsem pa velja upoštevati, da Federal Reserve lekarniško dozirane obrestne premike snuje na podlagi svojih gospodarskih projekcij za več četrtletij oziroma kako poldrugo leto vnaprej.Vse ključne mednarodne inštitucije, nedavno tudi IMF, so mnenja, da bo ob naraščajočih tveganjih (carinske vojne, geopolitične napetosti) ameriška gospodarska rast v 2020 opazno nižja kot letos ali lani, še sploh, ker je vse več signalov, da je ameriško gospodarstvo že na padajoči strani doslej rekordno dolgega cikla neprekinjene gospodarske rasti.

Nekateri tako pričakovani obrestni rez razumejo tudi kot preventivno cepljenje za zaščito pred prihajajočimi gospodarskimi težavami, ki sicer koreninijo tudi v politiki Trumpove administracije. Sicer pa Fed z odločnimi obrestnimi ukrepi samo utrjuje svoj sloves vodilne svetovne centralne banke, ki ji vsi drugi sledijo in se prilagajajo njenim ukrepom.

Evro ostaja šibek

In kaj pomeni pričakovana Fedova odločitev za evro in naše izvoznike? Po učbeniku bi se morala evropska valuta že ob pričakovanju Fedove poteze okrepiti v razmerju do dolarja, s čimer bi se začasno poslabšala konkurenčnost evrskega izvoza.

A trgi tega niso vračunali v tečaj, prav nasprotno, evro je ta mesec izgubil dva odstotka v razmerju do dolarja. Tudi zaradi vse slabših gospodarskih podatkov (nazadnje iz Francije), obetov in poslovne klime na našem kontinentu je zdaj njegov tečaj, merjen v dolarjih, najnižji v zadnjih dveh letih. Na drugi strani pa je tudi šef ECB Mario Draghi prejšnji teden napovedal, da bo razrahljal denarno politiko in nakazal, da bi lahko ECB kmalu, morda že na septembrski seji, tudi sama znižala ključne obrestne mere.