ECB ohranja obresti in napoveduje zaprtje denarne pipe

Evropska centralna banka je v skladu s pričakovanji ohranila obrestne mere nespremenjene. Je pa 25-članski svet ECB na podlagi svoje posodobljene ocene in ob upoštevanju negotovega okolja potrdil, da bo konec marca končal pandemični program (PEPP) nakupov obveznic, hkrati pa je presenetljivo potencialno skrajšal in zmanjšal redni program (APP) nakupov obveznic za prihodnje mesece. Bo pa ECB »storila vse, kar bo treba, da bo izpolnila svoj mandat pri zasledovanju cenovne stabilnosti in varovanju finančne stabilnosti,« je zagotovila njena predsednica Christine Lagarde.

Mesečni neto nakupi obveznic v okviru programa APP bodo tako aprila še znašali 40 milijard evrov, maja in junija pa se bodo postopoma znižali na 30 oziroma 20 milijard evrov. Kasnejši neto nakupi v tretjem četrtletju bodo odvisni od podatkov in od sprotne ocene gospodarskih obetov, vsekakor pa bo nato minilo še nekaj časa od končanja nakupov do odločitve do zvišanja obrestnih mer, je pojasnila Christine Lagarde po zasedanju guvernerjev.

Načrtovano prenehanje rednih nakupov v tretjem četrtletju, ki bo sicer odvisno od podatkov gibanja inflacije – če se bo ta znatno znižala proti cilju, se bodo nakupi morda nadaljevali –, je tako razumeti kot prvi ukrep ECB za znižanje inflacije. Še prejšnji mesec je bilo namreč jasno določeno, da bodo redni nakupi v drugem četrtletju znašali 40 milijard evrov mesečno, v tretjem četrtletju 30 milijard in v letošnjem zadnjem četrtletju 20 milijard. Prenehanje nakupov je sicer tudi eden od prej predvidenih korakov k postopnemu zvišanju obrestnih mer.

Pred vojno v Ukrajini je bil najbolj verjeten neformalni osrednji scenarij, da bi ECB spomladi končala pandemične nakupe obveznic, nato pa verjetno dvakrat (septembra in decembra) dvignila svoje obrestne mere za po 0,25 odstotne točke. Čeprav se je v zdajšnjih razmerah zdel prvi dvig obrestnih mer verjetnejši šele decembra, pa današnja odločitev sveta kaže, da ECB želi prvenstveno učvrstiti evro in ga ubraniti pred inflacijskimi pritiski, ne glede na grožnje nižje gospodarske rasti. Vrednost evra se je po sporočilu ECB že zvišala.

ECB bo poskrbela za likvidnost

Ruska invazija na Ukrajino je prelomnica za Evropo, je po seji še povedala Lagardova, ki je pred novinarje stopila z broško v barvah ukrajinske zastave. Ob izrazih polne podpore prebivalcem Ukrajine je zagotovila tudi, da bo ECB zagotavljala tudi nemotene likvidnostne pogoje in izvajala sankcije, ki so jih sprejele Evropska unija in evropske vlade. ECB tudi proučuje, kako bi v teh razmerah lahko pomagala ukrajinskemu ljudstvu in oblastem, tudi prek operacij tamkajšnje centralne banke.

Posledice ruske agresije v Ukrajini bodo seveda negativno vplivale na evrsko gospodarstvo in znatno povečale tveganja in negotovosti. Po osnovnem scenariju naj bi se sicer letos nadaljeval gospodarski odboj, zahvaljujoč vse manjšemu vplivu pandemije, solidnemu domačemu povpraševanju in ugodnim razmeram na trgu dela, računati je tudi na učinek fiskalnih ukrepov, tudi na ravni EU.

V 2022 nižja rast, znatno višja inflacija

V ECB ocenjujejo, da ima vojna v Ukrajini lahko znaten vpliv na gospodarsko razpoloženje in lahko ponovno poveča omejitve na strani ponudbe. Visoki stroški energije in manjše zaupanje potrošnikov bi lahko tudi znižali povpraševanje in negativno vplivali na potrošnjo in investicije. Sankcije bodo seveda imele svoj vpliv tudi na mednarodno trgovino. Na teh predpostavkah so v ECB pripravili tudi nove makroekonomske projekcije. Napoved rasti v letošnjem letu so tako znižali za kar pol odstotne točke, s 4,2 na 3,7 odstotka, za 2023 z 2,9 na 2,8 odstotka, za 2024 pa je še naprej predvidena 1,6-odstotna rast. Še večji popravek je pri letošnji povprečni inflaciji, kjer je napoved za evrsko območje zvišana s 3,2 na 5,1 odstotka, v 2023 pa z 1,8 na 2,1 odstotka.

Inflacija v evrskem območju je sicer že konec februarja dosegla 5,8 odstotka, kar je skoraj trikrat več od simetričnega inflacijskega cilja ECB, ki pomeni povprečno rast cen v višini dveh odstotkov.

Banke trdne in dobičkonosne kot pred pandemijo

Finančne sankcije proti Rusiji, vključno z izključitvijo nekaterih ruskih bank iz sistema swift, doslej niso povzročile resnejših motenj na denarnih trgih in pomanjkanja likvidnosti v bančnem sistemu evrskega območja. Bančne bilance so na splošno trdne, zahvaljujoč robustni kapitalski ustreznosti in majhnemu obsegu slabih posojil, banke pa so zdaj tako dobičkonosne, kot so bile pred pandemijo, je še povedala predsednica ECB.

Vasle: Rast predvidoma ostaja solidna, zadolževanje dražje

»Gospodarska rast v evrskem območju je v lanskem letu dosegla visokih 5,3 odstotka, v letošnjem letu pa kljub znatnemu vplivu ruske vojaške agresije pričakujemo nadaljevanje ugodne gospodarske aktivnosti (3,7 odstotka). Inflacija postaja z nadaljevanjem okrevanja gospodarstva in ob močnih cenovnih pritiskih iz mednarodnega okolja vse širše osnovana in vztraja na visokih ravneh. Prihodnja gibanja bodo tudi na cenovnem področju močno zaznamovana s posledicami ruske vojaške agresije,« je po seji izjavil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer se je volatilnost na finančnih trgih povečala, prav tako se je poslabšala likvidnost. Obrestne mere za zadolževanje za privatni sektor so opazneje porasle, vendar so doseženi novi nivoji še vedno nedaleč od povprečnih nivojev, ki so prevladovali v letih 2018 in 2019. »Vlagatelji za desetletno obveznico Republike Slovenije zahtevajo okoli enoodstoten donos, medtem ko za ročnostno primerljivo nemško okoli 0,2 odstotka. Kljub povišani volatilnosti in poslabšani likvidnosti so finančni trgi v vseh državah članicah evrskega območja omogočali nemoten dostop do finančnih virov evrskim gospodarskim in državnim subjektom.«

Z včerajšnjo prilagoditvijo denarne politike je svet ECB ohranil vse možnosti ukrepanja, mesečne neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa APP bodo postopoma znižali, ECB pa bo z njimi, če bodo razmere dopuščale, v tretjem četrtletju zaključila, ključne obrestne mere bodo postopno prilagojene nekaj časa po zaključku nakupa vrednostnih papirjev. Na ta način bomo zagotovili, da se bo inflacija na srednji rok stabilizirala pri ciljnih dveh odstotkih, še izpostavlja Vasle.