Bikovski trend je tukaj in zdaj

Konec lanskega septembra sem na tem istem mestu napisal članek z naslovom Strah ima velike oči. V članku sem pisal o neracionalnem obnašanju vlagateljev, ki običajno na obeh ekstremnih koncih borznega trga pretiravajo, torej ko delniški indeksi zaidejo v medvedji trend in ko se ob koncu bikovskega trenda pojavi evforija. Oba momenta običajno privedeta do skorajšnjega obrata trenda.

Med drugim je bilo omenjeno, da dogajanje na kapitalskih trgih prehiteva stanje v gospodarstvu za slabo leto dni in da so ob 20- in večodstotnih padcih vrednosti delniških indeksov vračunani večinoma slabi scenariji, vključno z recesijo. Omenjeni članek sem sklenil z mislijo, »da vsakič ko indeks izgubi 20 odstotkov vrednosti, je bilo naslednjih deset let v povprečju nadpovprečno donosnih«. Na koncu se je izkazalo, da se je medvedji trend končal 12. oktobra, ko so vsi glavni svetovni indeksi v lokalnih valutah dosegli najnižjo vrednost.

Ključni momenti

Za določitev medvedjega oziroma bikovskega trenda se vedno v izračun zajemajo vrednosti v lokalnih valutah, v ZDA ameriški dolar, v Evropi evro in za globalne indekse ameriški dolar. Nov bikovski trend, torej stanje, ko delniški indeks od najnižje točke preteklega borznega trenda doseže donosnost v višini 20 odstotkov, je najkasneje dosegel ameriški indeks S&P 500, in sicer 1. junija letos.

Infografika Delo

Ker je ameriški kapitalski trg še vedno najpomembnejši, lahko v tem primeru posplošimo, da so na globalni ravni delnice potrebovale dobrih sedem mesecev za vzpostavitev novega bikovskega trenda. Razlogov za to je več, a na koncu pozitiven trend ustvarijo samo in zgolj pozitivni poslovni rezultati, ki pa so posledica ugodne makroekonomske slike.

Ključni moment v lanskem oktobru je bilo dejstvo, da se je Evropa rešila bojazni pred energetskim armagedonom kot posledice vonje v Ukrajini. Oktober je pa tudi mesec, ko podjetja objavljajo poslovne rezultate za tretje četrtletje in podajajo napovedi do konca leta in delno tudi že za prihodnje leto. Lani se je izkazalo, da so podjetja krepko presegala pričakovanja analitikov tako za poslovanje v četrtletju kot pri napovedih za naprej. To je bilo dovolj, da so delniški trgi obrnili trend padanja.

Da so pa v letošnjem letu prišli v bikovski trend, je bilo potrebnih še nekaj ključnih dejavnikov, in sicer obrat trenda stopnje rasti inflacije, kljub visoki inflaciji ohranitev delovnih mest, nadaljevanje trenda solidnih poslovnih rezultatov podjetij v letošnjem letu in navsezadnje tudi namigi centralnih bank, da so blizu konca s ciklom dvigovanja obrestnih mer.

V povprečju je bikovski trend trajal 73 mesecev

Seveda bikovski trend še ne pomeni, da bodo od tega trenutka naprej delnice samo pridobivale na vrednosti, kajti v vmesnem času se bodo dogajale tako imenovane borzne korekcije – je pa zgodovinsko gledano to zelo optimističen indikator za smer gibanja vrednosti na srednje dolgi rok. Samo enkrat od leta 1942 se je namreč zgodilo, da je delniški indeks S&P 500 (opomba: za pretekle časovne vrste se običajno uporablja ameriški indeks S&P 500, ker ima od vseh daleč najdaljšo zgodovino) presegel 20-odstotno donosnost in je takoj zatem zašel v nov medvedji trend.

To se je zgodilo leta 1948, ko je v treh mesecih dosegel donos v višini 23,3 odstotka in je takoj zatem v naslednjih 12 mesecih izgubil 20 odstotkov vrednosti. Vsi drugi bikovski trendi, teh je bilo 11, so trajali bistveno dlje. V povprečju je bikovski trend trajal 73 mesecev in dosegel povprečno letno donosnost 18,2 odstotka. Najkrajši bikovski trend je trajal 27 mesecev, najdaljši pa 165 mesecev. Najnižja povprečna letna donosnost bikovskega trenda je znašala 12,9 odstotka, najvišja 25,4 odstotka, pri čemer dolžina trenda ne vpliva na povprečno letno donosnost.

Preteklo statistiko omenjam zato, ker se zaradi visokih donosov indeksov v začetku bikovskega trenda vlagatelji prestrašijo in začnejo naložbe odprodajati. Veliko je pa tudi takšnih, ki so v tem trendu zamudili najnižje vrednosti v lanskem letu in zdaj čakajo, da vrednosti delnic ponovno dosežejo te nivoje. Kot rečeno, v zadnjih 80 letih se je takšen scenarij zgodil zgolj enkrat. In kot tretje, delniški indeksi bodo kmalu na nivojih, ko se bodo spogledovali z novimi rekordnimi vrednostmi.