BDP na letni ravni višji za 0,7 odstotka

V prvem četrtletju letos je bil bruto domači proizvod na letni ravni višji za 0,7 odstotka (v prejšnjem četrtletju za 0,2 odstotka), kažejo zadnji podatki državnega statističnega urada (Surs).

Končna potrošnja je bila nekoliko manjša kot v zadnjem četrtletju 2022. Na drugi strani se je izvoz v prvih treh mesecih povečal (za 1,9 odstotka), uvoz pa zmanjšal (za 3,8 odstotka). Saldo je bil pri storitvah pozitiven četrto četrtletje zapored, pri blagu pa prvič v zadnjih dveh letih. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil s 5,1 odstotne točke najvišji v zadnjih desetih letih. Na saldo so ugodno vplivali tudi izboljšani pogoji menjave. Pozitivni so bili prvič po zadnjem četrtletju 2020, ugotavljajo na Sursu.

Domača potrošnja se je v primerjavi s prvim četrtletjem lani zmanjšala za 4,4 odstotka, k upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog. Obe pomembnejši komponenti domačega trošenja, potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva, sta na rast BDP vplivali pozitivno. 

K rasti dodane vrednosti najbolj prispevalo gradbeništvo

Dodana vrednost se je v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta zvišala za 1,1 odstotka. Na njeno rast je najbolj vplivala gradbena dejavnost, sledile so druge storitvene dejavnosti. Po drugi strani so imele največji negativni vpliv na rast dodane vrednosti združene dejavnosti trgovine, gostinstva in transporta. Zaposlenost je v prvem četrtletju še naraščala, vendar po nižji stopnji. Skupna zaposlenost je znašala 1.080.200 oseb; na letni ravni se je povečala za 1,1 odstotka ali za 12.100 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih.

Spomnimo, lani je bil BDP za 5,4 odstotka višji kot leta 2021. V prvi polovici leta 2022 je bila rast večine komponent BDP izrazitejša kot v drugi polovici leta. K rasti BDP so pozitivno prispevale tako končna potrošnja kot tudi bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen.

Slovensko gospodarstvo letos še naprej raste, a – ob ohlajanju razmer v mednarodnem okolju – počasneje kot lani. Bruto domači proizvod je bil v prvem četrtletju na letni ravni višji za 0,7 odstotka, pri čemer se je izvoz povečal za slaba dva odstotka, uvoz pa zmanjšal za slabe štiri odstotke, ugotavlja državni statistični zavod (Surs).

Ivanc: BDP zrasel bolj od pričakovanj

»BDP je zrasel bolj, kot smo pričakovali, in njegova rast je bila podobna tisti iz predhodnega četrtletja. Na rast je najbolj vplivala rast potrošnje gospodinjstev in bruto investicij. Prav tako so se pogoji poslovanja izboljšali (padec cen surovin in fosilnih energentov), saj je bila rast izvoza blaga spet pozitivna, medtem ko je uvoz blaga upadel,« podatke Sursa komentira glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Po njegovi oceni »je na na nižjo rast BDP na četrtletni ravni vplival predvsem negativni učinek zalog, in sicer predvsem v distribuciji in proizvodnji. To je bilo povezano z boljšo dobavljivostjo izdelkov in surovin in visoko pocenitvijo cen ladijskih prevozov. Proces zmanjševanja zalog bo verjetno trajal še eno četrtletje in se odraža v nižji dinamiki proizvodnje blaga od predvidene.«

In kako nam kaže v primerjavi z drugimi članicami EU, še sploh z Nemčijo, kjer so se v prvem četrtletju komaj izognili tehnični recesiji? »Podatki za Slovenijo ostajajo nekoliko presenetljivo dobri, kar je povezano z veliko rastjo povpraševanja po vseh vrstah potrošniških storitev (prostočasne, gostinske itd.), pa tudi z rastjo potrošnje tujih turistov,« meni sogovornik.

Na drugi strani pa del gospodarstva, ki je povezan z industrijo v Sloveniji in regiji, beleži realno stagnacijo poslovanja oziroma rahlo znižanje. »V predelovalnih dejavnostih je bila industrijska proizvodnja v prvem četrtletju medletno nižja za 0,4 odstotka,v EU-27 pa denimo višja za 1,5 odstotka. V 12 od 21 oddelkov je bila dinamika slabša kot v EU-27, v 14 od 21 pa so se soočili s padci. Skupaj s podatki o BDP nas to napeljuje k zaključkom, da bodo h gospodarski rasti v 2023 pretežno prispevale storitve, pod pritiskom pa bosta industrija in klasična prodaja na drobno.«

In kaj bi tak začetek leta lahko pomenil za gospodarsko rast v celotnem letu 2023? »V naši spomladanski napovedi dvigujemo oceno realne celoletne rasti BDP z 1,1 na 1,5 odstotka in sledimo smeri ostalih institucij. Nižje cene fosilnih goriv in padec cen zemeljskega plina in električne energije na promptnih in forward trgih sta ključni okoliščini, ki sta prispevali k dvigu napovedi. Navzgor smo revidirali predvsem oceno rasti potrošnje gospodinjstev, tudi zaradi rasti neto plač, ki je višja od pričakovane.«

Umar: Rast v okviru pričakovanj

Na Umarju ocenjujejo, da je bila v prvem četrtletju rast skupne gospodarske aktivnosti »v okviru pričakovanj pomladanske napovedi, kjer smo zlasti v prvem četrtletju pričakovali razmeroma šibko rast. Pri tem so bila gibanja v izvoznem delu gospodarstva nekoliko šibkejša, v domačem delu pa je bila rast nekoliko višja od pričakovanj, zlasti v gradbeništvu in s turizmom povezanimi storitvami ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih,« je objavljene podatke komentirala direktorica Maja Bednaš, ki še ugotavlja, »da tudi na podlagi najnovejših napovedi mednarodnih institucij ostajajo predpostavke mednarodnega okolja zelo podobne našim.« Spomnimo, Umar je sicer pred dvema mesecema v pomladanski napovedi za letos predvidel 1,8-odstotno gospodarsko rast, ki naj bi se nato v 2024 zvišala na 2,5 odstotka.

BS: Ugodna gibanja boljšajo gospodarske obete 

Tudi v Banki Slovenije ugotavljajo, da se je gospodarska dinamika - po visoki rasti v lanskem letu - nato v začetku letošnjega leta »po pričakovanjih umirila, a ostala ugodna. Gospodarsko rast še naprej pomembno podpira domače povpraševanje, kar se odraža predvsem v storitvah (brez trgovine) in gradbeni aktivnosti. K rasti BDP je pozitivno prispevala tudi neto izvozna aktivnost, povezana zlasti z uresničevanjem preteklih naročil in posledičnem močnem upadu zalog. Ob takšnih gibanjih zaposlenost ostaja na zgodovinsko visokih ravneh.«

V BS so prepričani, da »ugodna gibanja v prvem četrtletju izboljšujejo gospodarske obete za leto 2023, pri čemer pa robustno domače povpraševanje ohranja povišano inflacijo. Rast BDP je v prvem četrtletju 2023 ostala ugodna, na četrtletni ravni je znašala 0,6 odstotka, na medletni pa 0,7 odstotka. V primerjavi s povprečjem evrskega območja je bila četrtletna gospodarska rast v Sloveniji višja za 0,5 odstotne točke.« Banka Slovenije je sicer v svojih zadnjih gospodarskih projekcijah, lani decembra, za letos napovedala le 0,8-odstotno gospodarsko rast.