BDP konec junija na letni ravni višji za 8,2 odstotka

Slovenija je konec drugega četrtletja dosegla razmeroma visoko 8,2-odstotno medletno gospodarsko rast, v primerjavi s prvim četrtletjem pa se je BDP povečal za 0,9 odstotka, kažejo zadnji podatki državne statistike. Obe številki sta sicer opazno višji od povprečja evrskega območja (kjer je bila letna rast štiri-, četrtletna pa 0,7-odstotna). A po drugi strani napovedi za naprej, predvsem zaradi negotovih posledic ruske agresije v Ukrajini, niso tako ugodne, ugotavljajo analitiki, tudi v Banki Slovenije.

Na rast domače potrošnje je najbolj ugodno vplivala potrošnja gospodinjstev, na tuje pa storitvena menjava. Domača potrošnja se je v drugem četrtletju četrtletju v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za osem odstotkov. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev, narasla je za 10,6 odstotka. Povečale so se tudi investicije v osnovna sredstva (za 6,4 odstotka) in v zaloge.

Na ugodno gospodarsko aktivnost v drugem četrtletju »je vplivala zlasti rast izvoza storitev, medtem ko sta se medletni rasti izvoza blaga in v predelovalnih dejavnostih zaradi visoke negotovosti nadalje umirili. Na ugodno gospodarsko rast je vplival tudi visok prispevek zalog. Nasprotno pa se je umirila rast potrošnje gospodinjstev, kar je posledica visokih cen, zlasti energentov in hrane, ki zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev,« ugotavljajo na Umarju. Da je medletna rast potrošnje gospodinjstev še visoka, so vplivali visoka raven zaposlenosti, unovčevanje bonov ter sprostitev zajezitvenih ukrepov, kar spodbuja predvsem potrošnjo osebnih in s turizmom povezanih storitev.

Saldo menjave s tujino po štirih četrtletjih znova pozitiven

V drugem četrtletju se je izvoz povečal bolj kot uvoz; izvoz za 8,7, uvoz pa za 8,5 odstotka. Na to je bistveno vplivala menjava storitev, saj se je izvoz teh povečal kar za 38,7 odstotka, uvoz pa za 22,4 odstotka. Pri blagu pa je uvoz – podobno kot v preteklih štirih četrtletjih – narasel bolj kot izvoz. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil tokrat pozitiven (za 0,6 odstotne točke).

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) se pri svoji analizi osredotočajo predvsem na četrtletne premike. »Bistveno opažanje je, da se je rast pospešila (iz 0,7 odstotka v prvem četrtletju na 0,9 odstotka) in je bila s tem skladna z našimi pričakovanji (rast med 0,8 in 1,2 odstotka z osrednjo oceno pri enem odstotku). Rast je bila tudi višja kot v območju evra in bližje španski rasti (1,1 odstotka) kot avstrijski (0,5 odstotka), kar je bilo močno povezano z visokimi prilivi od tujskega turizma,« je sveže podatke pokomentiral glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Del rasti v storitvah je po njegovi oceni izviral tudi »iz okoliščin, povezanih z enkratnimi dejavniki (večkratno prestavljanje organiziranih dogodkov na kasnejše termine zaradi pandemije), zato ne moremo pričakovati, da bo ta ostala visoka tudi v četrtem četrtletju. V tretjem četrtletju pa ocenjujemo, da bodo storitvene dejavnosti še beležile rast«.

Rast verjetno blizu petim odstotkom, a trendi se slabšajo

Gospodarske projekcije različnih inštitucij za evrsko območje do konca leta in v 2023 sicer niso posebej obetavne. Kakšno gospodarsko rast je pričakovati do konca leta in v 2023, tudi upoštevajoč izrazito ohlajanje v Nemčiji, visoke cene energije in druge dejavnike tveganj? »Tudi v primeru blažje tehnične recesije v drugem polletju 2022, bo slovenska gospodarska rast v letu 2022 verjetno bližje petim kot štirim odstotkom, vendar to ne sme zamegliti dejstva, da so se razmere v predelovalnih dejavnostih v tretjem četrtletju začele pomembno poslabševati, kar izkazujejo kazalniki razpoloženja v predelovalnih dejavnostih kot tudi evrski indeks nabavnih menedžerjev.

Že v drugem četrtletju so se medletna gibanja realne dodane vrednost v predelovalnih dejavnostih bistveno upočasnila (rast se je znižala s 3,9 na 2,7 odstotka). Stagnacija uvoza v juniju (ta je znašal nominalno povsem toliko kot v maju) kaže tudi na manjšo nabavo surovin in polizdelkov v slovenski predelovalni dejavnosti, kar pomeni stagnacijo industrijske proizvodnje v tretjem četrtletju in tudi upočasnitev trendov v logistiki,« pravi sogovornik.

Na GZS pripravljajo tudi revizijo ocene gospodarskih gibanj v 2023, predvsem zaradi nejasnih okoliščin, povezanih z delovanjem enotnega energetskega trga, še posebej na področju zemeljskega plina. V teh okoliščinah je njihova aktualna spomladanska ocena rasti v prihodnjem letu (3,2 odstotka) precej verjetno previsoka