Neomejen dostop | že od 9,99€
Bruto domači proizvod se je konec prvega četrtletja na letni ravni povečal za 9,8 odstotka, dodana vrednost pa za 9,3 odstotka, ugotavlja državni statistični urad (Surs) v prvi objavi podatkov o gospodarski rasti, ki že delno vključujejo posledice ruske agresije v Ukrajini.
Po desezoniranih podatkih, ki upoštevajo koledarske učinke, je bila sicer letna rast malo nižja, 9,6-odstotna, v zadnjih treh mesecih lani pa je, za primerjavo, medletna rast znašala 10,5 odstotka. In kateri so bili glavni dejavniki rasti? Domača potrošnja se je v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 16,6 odstotka, pri čemer je bila potrošnja gospodinjstev večja za kar petino. Bruto investicije so bile primerjalno večje za 22 odstotkov, obseg gradbeništva je bil večji za kar 16,7 odstotka, za 12,7 odstotka so se povečale investicije v osnovna sredstva, in zaloge, skupaj so k rasti BDP prispevale 2,3 odstotne točke.
Na drugi strani se je že četrto četrtletje zapored uvoz povečal bolj kot izvoz. Uvoz je bil v prvih treh mesecih višji za 15,7, izvoz pa za 7,7 odstotka. Zaradi višje rasti uvoza in neugodnih pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP znova negativen, in sicer za 5,6 odstotne točke.
Surs je tokrat podatke o rasti BDP prvič objavil po novem časovnem načrtu, ki skrajšuje obdobje od konca obravnavanega obdobja s 60 na 45 dni.
Umar: Rast je visoka predvsem zaradi nizke lanske osnove
Realni bruto domači proizvod (BDP) se je po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,8 %, kar je bistveno manj kot v preteklih četrtletjih, medletna rast (9,8 %) pa je predvsem zaradi nizke lanske osnove ostala visoka, so sporočili iz Urada za makroekonomska gibanja RS. » Rast gospodarske aktivnosti se je umirila zlasti v izvoznem delu gospodarstva, ki se že dalj časa sooča z motnjami v dobavnih verigah in rastočimi stroški, razmere so se še zaostrile zaradi vojne v Ukrajini. Na nadaljnjo rast trošenja gospodinjstev sta ugodno vplivala postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov in razmere na trgu dela z rekordno zaposlenostjo. Kupna moč gospodinjstev pa je pod vedno večjim vplivom naraščajočih cen, zlasti energentov in hrane. V prvem četrtletju je bila visoka tudi medletna rast investicij, kjer se letos hitreje krepi gradnja nestanovanjskih in stanovanjskih stavb ter inženirskih objektov. V gradbeništvu se sicer povečujejo stroškovni pritiski ter težave zaradi pomanjkanja materiala. Tudi državna potrošnja je bila višja kot v enakem lanskem obdobju, rast je izhajala predvsem iz rasti zaposlenosti ter rasti izdatkov za blago in storitve v zdravstvu,« so zapisali.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji